Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 241.
začasna zadržanost od dela - zdravstvena komisija - ugotovitev za nazaj
Zdravstvena komisija lahko sicer odloči v nasprotju s sklepom imenovanega zdravnika, da so podani razlogi za začasno zadržanost od dela. Takšna odločitev praviloma velja za naprej, razen če zdravstvena komisija določi, kdaj je zadržanost od dela nastopila. Te določbe (o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela na nazaj) pa ni mogoče uporabiti brez obstoja razlogov, ob katerih lahko osebni zdravnik (ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija) oceni začasno zadržanost od dela zavarovanca za nazaj.
delno plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni dovoljeno. Tej pravni posledici se z zgolj delnim plačilom dolgovane takse ni mogoče izogniti niti tedaj, ko gre za deljiv tožbeni zahtevek.
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve- obrazloženost sodne odločbe
1. Zadržanje je kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera prizadete osebe zaradi duševne bolezni oz. duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za ogrožanje svojega življenja oziroma življenja drugih ali povzročanje hude škode sebi ali drugim.
2. Razloge odločbe predstavlja predvsem povzetek dokazov in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in tudi obrazložene konkretne in ne le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.
varstvo pravic manjšinskih delničarjev – imenovanje skupnega zastopnika – izstop manjšinskega družbenika iz družbe – primerna denarna odpravnina
Zahteva manjšinskega delničarja, ki želi izstopiti iz družbe, ne vpliva na položaj preostalih manjšinskih delničarjev, ki se za ta korak niso odločili. Zato bi lahko imel sklep o določitvi primerne denarne odpravnine učinek za druge manjšinske delničarje zgolj ob predpostavki, da bi tudi ti od glavnega delničarja zahtevali odkup vseh preostalih delnic, ne bi pa sami vložili predloga za sodno določitev primerne denarne odpravnine. Zato bi bilo zgolj v tem primeru upravičeno imenovanje skupnega zastopnika, katerega vloga in namen v postopku bi bilo varstvo pravic vseh materialnopravnih udeležencev postopka.
rubež in prenos terjatve v izterjavo – identifikacija terjatve – ugovor tretjega
Zato, da je mogoče uspešno voditi izvršbo z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, mora upnik to terjatev opredeliti tako, da jo je mogoče identificirati (npr. na kakšni pravni podlagi temelji terjatev, kdaj je nastala in kdaj je zapadla v plačilo).
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoja za priposestvovanje, pač pa sta pomembna pri presoji utemeljenosti morebitne tožbe za ukinitev služnosti.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav je to zemljišče pridobilo tudi druge možne povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zmanjšanja koristnosti zato ne smemo šteti za razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti.
Dejstvo, da se je direktor tožene stranke odločil, da se bo kljub temu, da je toženo stranko zastopala pooblaščenka, naroka sam udeležil, gre v breme stranke. Po podelitvi pooblastila so namreč medsebojni dogovori in nemotena komunikacija med stranko in pooblaščenko del njunega notranjega razmerja, ki navzven nimajo vpliva.
trditveno breme strank – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo, ki ga ureja 285. čl. ZPP ni bilo potrebno, saj tožena stranka v postopku na prvi stopnji v zvezi s plačilom spornih računov ni podala nobenih navedb.
pravdni stroški po uspehu - zakrivljeni pravdni stroški
S pritožbenim zatrjevanjem, da je „tožena stranka tista, ki je tekom postopka povzročila, da je pravni interes tožeče stranke za vodenje postopka prenehal“, pa tožeča stranka kot kriterij za odločitev o pravdnih stroških predlaga uporabo načela krivde iz 1. odstavka 156. člena ZPP, namesto načelo uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. V pravni teoriji se zastopa mnenje, da se lahko načelo krivde uporabi le po predlogu stranke, ne pa po uradni dolžnosti. Pravilna uporaba obeh citiranih določil pa terja presojo, da omenjenega mnenja ni mogoče razlagati tako, da naj bi sodišče o stroških postopka namesto po načelu uspeha odločilo po načelu krivde.
uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje - okoriščenje
Namen ureditve v 198. členu OZ (uporaba tuje stvari v svojo korist) je v tem, da prikrajšani dobi ustrezno odmeno. Pri tem ni pomembno, ali se je obogateni dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ampak je pomembna predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od uporabe stvari.
Sodišče mora izvesti le potrebne dokaze. To pa so tisti, ki se nanašajo na za odločbo pomembna dejstva. Katera so ta dejstva, je odvisno predvsem od zahtevkov in ugovorov.
Če je zahtevek ugotovitvene narave, se ga lahko vsebinsko obravnava le, če je dopustna ugotovitvena tožba. Izpolnjevati mora v 1. odstavku 181. člena ZPP določene predpostavke.
Zakonska določba 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu s četrtim odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznuje s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
V civilnem procesnem pravu ni podlage za prisojo civilne kazni, ki jo bo tožena stranka dolžna plačati „po koncu vsakega tekočega meseca“, v primeru „nadaljnjega neizpolnjevanja obveznosti“.
Zastaranje pravice do uveljavljanja nujnega deleža ne teče, dokler ni pravnomočno izpodbita oporoka, po kateri bi dedovala oseba, ki je sicer nujni dedič.
Strankine trditve, da ji v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila pravilno vročena tožba ter vabilo za glavno obravnavo, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, oziroma če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitve pravice oziroma pravnega razmerja pred zapadlostjo dajatvenega zahtevka oziroma če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Tak posebni predpis, ki dopušča ugotovitveno tožbo, je 144. člen ZPPSL, ki pooblašča sodišče, da stranko napoti na pravdo za ugotovitev obstoja (ali neobstoja) določene pravice ali pravnega razmerja.
Taksna obveznost za pravno sredstvo nastane takrat, ko se vloga izroči sodišču. V konkretnem primeru je torej taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastala z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 04. 10. 2011, to je dne 19. 12. 2011, tožeča stranka pa je za oprostitev plačila sodne takse zaprosila šele s predlogom z dne 06. 01. 2012.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.