pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – družbena lastnina – status javnega dobra
1. S tem, ko je obravnavana parcela pridobila status splošne rabe, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost poti, ki jo zatrjujeta toženca.
2. Dejstvo, da je morebitna nevknjižena stvarna pravica služnosti poti, ki jo na obravnavani parceli zatrjujeta toženca, s tem ko je parcela, pridobila status splošne rabe, ta njuna morebitna stvarna pravica prenehala oz. ugasnila, pomeni, da bi lahko začelo teči priposestvovanje služnosti na novo, od začetka od tedaj dalje, ko je obravnavana parcela izgubila status splošne rabe oz. javnega dobra.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072363
OZ člen 3, 39, 239.
odškodninska odgovornost – kršitev dogovora med pravdnima strankama – vzročna zveza – kavza – prosto urejanje obligacijskih razmerij -stroški postopka – stroški za narok
Udeleženci prosto urejajo svoja obligacijska razmerja, vendar se predpostavlja, da z njimi zasledujejo dopustne in pravno priznane interese. Zato ima vsaka obveznost svojo causo, t.j. z zakonom priznan namen, ki ga stranke želijo s sklenitvijo pogodbe uresničiti. Pritožbeno sodišče v dogovoru, ki bi toženi stranki podelil pravico, da zahteva od tožeče stranke, da prekine pogodbo s svojim poslovnim partnerjem, tožeči stranki pa naložil to obveznost, ne najde smiselne oz. dopustne podlage.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se stranki prizna nagrada le za en narok, ne glede na njihovo število.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021270
OZ člen 540. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti – pravni standard hude nehvaležnosti– načelo proste presoje dokazov – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Huda nehvaležnost kot razlog za preklic darilne pogodbe predstavlja pravni standard, ki ga more sodišče zapolniti upoštevaje vse okoliščine konkretnega življenjskega primera, kar stori tako, da dejansko stanje razišče v smeri obstoja morebitnega moralno nedopustnega obnašanja obdarjenca v razmerju do darovalca.
Z nesklenitvijo prodajne pogodbe je odpadla podlaga (causa) tudi za podjemni del pravnega razmerja med strankama.
Tako ponudba tožeče stranke kot sprejem ponudbe sta bili dani v pisni obliki in sta po oceni pritožbenega sodišča tudi dovolj jasni, zato ni potrebno ugotavljati prave volje pogodbenih strank z drugimi dokazi.
Glede na navedbe v vlogi predlagatelja, temelji njegov predlog na tem, da se nepremičnina s parc. št. 41 k.o. G. (sedaj 282/6 k.o. G.) prenese iz ene vložne številke v drugo, kar navaja tudi v pritožbi. To pa ne pomeni določnega predloga za vknjižbo lastninske pravice kot ga predpisujejo določbe ZZK-1, saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen.
izključitev družbenika iz družbe – razlogi za izključitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Višje sodišče brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0059737
ZPP člen 189, 189/3. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/3. ZZZDR člen 51, 51/2.
litispendenca – začasna odredba – hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku – možnost drugega varstva – skupno premoženje zakoncev
Stališče, da je v tožbi za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada določena stvar, vključena tudi ugotovitev, da nobena druga stvar ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, je očitno neutemeljeno. Ena od predpostavk za obstoj litispendence je istovetnost tožbenega zahtevka, ta pa v primeru, ko se glasi na ugotovitev, da določena stvar sodi v skupno premoženje, že po predlogu ni istoveten zahtevku, da v skupno premoženje sodi druga določena stvar.
Četudi bi tožnica lahko dosegla tako varstvo z zaznambo spora, ji to ne odvzema pravice, da ob obstoju zakonskih predpostavk doseže varstvo s predlagano začasno odredbo. ZIZ namreč ne daje nobene podlage za sklep o subsidiarnosti pravnega varstva, ki ga je izbrala tožnica.
Načelo kontradiktornosti ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih je v postopku predlagala. Sodišče lahko izvedbo dokazov zavrne, če razumno oceni, da bodisi predlagani dokazi bodisi dejstva, ki naj se z njimi dokazujejo, za odločitev v sporu niso odločilna. Dokazi se nadalje tudi ne izvajajo v informativne namene, t.j. zato, da bi se z njimi šele ugotavljala pravnorelevantna dejstva, ki bi jih stranka morala navesti v okviru svoje trditvene podlage.
ZPP člen 46, 48, 49, 52, 52/1, 52/3. ZZVZZ člen 87.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – regresni zahtevek zavarovalnice
Ker gre v obravnavanem primeru za regresni zahtevek zavarovalnice, ki ima podlago v 87. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in tako ne gre za vstop zavarovalnice v „pravice oškodovanca“, utemeljitev pristojnosti po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZPP ne pride v poštev.
predznamba pridobitve lastninske pravice – notarski zapis – zemljiškoknjižno dovolilo – odpravek za zemljiško knjigo
V skladu z 2. točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba dovoli tudi na podlagi notarskega zapisa o pravnem poslu iz drugega odstavka 36. člena ZZK-1, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, to pa pomeni, da za predznambo pridobitve lastninske pravice ni potreben odpravek notarskega zapisa, sestavljen za zemljiško knjigo.
Obrazložitev se prične na sedmi strani izpodbijanega sklepa in konča na deseti strani. Pri tem pa osme strani sklepa v spisu ni, zato tudi ni mogoče argumentirano odgovoriti na pritožbene navedbe. Argumentacija je nepovezana, sklep torej nima vseh relevantnih razlogov o konkurenci upravičenih interesov, od katerih je odvisna odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0064173
ZPP člen 7, 285. OZ člen 197. SZ-1 člen 30.
nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo v sporu majhne vrednosti– trditvena podlaga – stroški upravljanja – stroški obratovanja – verzija – pogodbena podlaga
V sporih majhne vrednosti sicer velja prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov na naroku za glavno obravnavo, vendar pa to ne pomeni, da sodišče ni dolžno poskrbeti za manjkajoče navedbe v okviru že zatrjevanega dejanskega stanja.
Neizpolnitev je odvisna od stanja dolžniške zamude, in če upnik ni (več) upravičen zahtevati izpolnitve (plačilo), ker je to terjatev odstopil tretjemu (o tem je dolžnik bil obveščen) o dolžniški zamudi v razmerju do tožeče stranke, ki ni več upnik, ni več mogoče govoriti, in tudi ne o neizpolnitvi dolžnika v razmerju do prvotnega upnika. Zato tožeča stranka, ki je sicer še vedno pogodbena stranka, ne more zahtevati razveze pogodbe zaradi neplačila obrokov kupnine.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072368
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-2, 14/3, 14/3-1, 232, 232/4, 232/5, 235, 235/2, 239, 239/5, 284, 284/3, 284/3-3. ZIZ člen 59. ZPP člen 285.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost terjatve – tožba na nedopustnost izvršbe – domneva insolventnosti – materialno procesno vodstvo
V pravdi na nedopustnost izvršbe ni mogoče posegati v izvršilni naslov, saj je ta postopek omejen le na presojo dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev. Gre samo za presojo dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (t.i. pravi opozicijski ugovori iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Na podlagi dejstva, da je vložena tožba na nedopustnost izvršbe, še ni mogoče sklepati, da upnikova terjatev ni izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti, saj upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ker pa je dolžnica upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarjala z razlogom, da »ni ničesar dolžna«, je treba njene ugovorne navedbe presoditi v smeri (naknadnega) prenehanja terjatve.
ZTLR člen 28, 45, 72. SPZ člen 27, 28, 43. ZZK-1 člen 8, 12.
priposestvovanje – priposestvovanje pravnega prednika – dobroverna posest dedinje – neizvrševanje posesti s strani dediča – izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – uporaba novih označb nepremičnin
Ugotovitve utemeljujejo zaključek, da je nepremičnino zaradi več kot dvajsetletne dobroverne posesti, ki se je zahtevala, priposestvovala že K.Š. Vprašanje izvajanja dobroverne posesti njene dedinje A.T. po smrti K.Š. zato niti ni odločilnega pomena v tej pravdi. Lastninska pravica na nepremičnini tudi ne more prenehati zgolj zato, ker lastnik ne izvršuje posesti. Kot dedinja je A.T. vstopila v premoženjski status svoje pravne prednice in zato pridobila tudi to, kar je K.Š. priposestovala. Ni odločilnega pomena, da sporna nepremičnina v sklepu o dedovanju po K.Š. ni navedena.
Toženca se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo neutemeljeno sklicujeta.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - goljufija - poskus goljufije - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zaključke o dokazanosti odločilnih dejstev gradilo izključno na mnenju izvedenca dr. C, katerega ugotovitve pa se po sodbi pritožbenega sodišča bistveno razlikujejo od ugotovitev izvedenca dr. Č., ki ga je sodišče prve stopnje v načelu štelo za nepristranskega, a se do njegovih ugotovitev iz nepojasnjenih razlogov ni opredelilo.
Ob predložitvi listin tožena stranka ni niti poskušala upravičiti, zakaj dokaza ni predlagala že na prvem naroku (ko jo je zastopala pooblaščenka), prav tako je sodišče prve stopnje že na zadnjem naroku v zadevi zavrnilo dokazni predlog kot prepozen, kar pomeni, da bi moral morebitno kršitev določbe 286. člena ZPP toženec uveljavljati že takrat in z uveljavljanjem kršitve šele v pritožbi ne more uspeti (286.b člen ZPP).
ZPP člen 115, 115/1, 282, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 619, 633, 633/1.
preložitev naroka – pravica do izjave – možnost obravnavanja
V kolikor stranka predlaga preložitev naroka, sodišče temu ni dolžno ugoditi. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
denarno kaznovanje priče – vsebina zapisnika o naroku za glavno obravnavo
V spisovnem gradivu (zapisniku o naroku za glavno obravnavo in prepisu zvočnega posnetka), ni podlage za zaključek, da je šlo za tako ravnanje priče, ki utemeljuje sklep o denarnem kaznovanju.
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje anuitet - zapadlost celotne obveznosti - pridržek lastninske pravice - zastaralni rok
Interes tožeče stranke, ki je dala samo denar, je bil pri finančnem leasingu izključno na finančnem področju, saj je za plačilo dobavitelju 133.018,00 ATS, glede leasingojemalke dosegla višjo najemnino v obliki anuitet, sestavljenih iz dela cene in obresti, za celotno obdobje plačevanja treh let določenih v fiksnih mesečnih zneskih po 4.682,00 ATS.
Takoj zapadel ostanek obveznosti ni predstavljal anuitet, saj ni imel več značilnosti enakih, določenih, občasnih zneskov. Dolžnik, ki s pogodbeno nedisciplino povzroči takojšnjo zapadlost celotnega dolga, ni nagrajen s krajšim zastaralnim rokom, ki je značilen za anuitete, pač pa trpi neugodnosti daljšega zastaralnega roka.