V naravi materialne pravice je, da se ji je mogoče odpovedati, zato se avtor uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove. V primeru odpovedi organizacija, ki ji je poverjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ni upravičena pobirati nadomestila za uporabo avtorskega dela. Trditev, da se je avtor uveljavljanju avtorske pravice odpovedal, mora dokazati stranka, ki odpoved zatrjuje.
Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev pogodbene obveznosti – škoda – vzročna zveza – deljena odgovornost
Ravnanje toženke, ki ni (pravočasno) poskrbela za vknjižbo tožnika, ni v ničemer vplivalo na možnost, da se tožnik vključi v upravni postopek (za katerega je nesporno vedel). Tožnik bi v upravnem postopku lahko sodeloval kljub temu, da v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik, saj se lahko upravnega postopka udeležuje vsak, ki za to izkaže pravni interes in bi tožnik lahko priglasil svojo udeležbo v upravnem postopku tudi zgolj s sklicevanjem na pogodbo o nakupu stanovanja. Med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke in nastalo škodo ni podane vzročne zveze.
Ker je sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova varstva posesti, tožnika pa v resnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev služnosti ter hkrati negatorni zahtevek za varstvo te pravice, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
ZIZ člen 21, 21/2, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1. ZPP člen 311, 311/1, 313.
sodni penali – paricijski rok – izvršba nedenarne obveznosti – določitev naknadnega izpolnitvenega roka – prenehanje terjatve
Ker je torej jasno, da je obveznost po izvršilnem naslovu že zapadla, saj sicer sodišče prve stopnje izvršilnega naslova ne bi smelo niti izdati, je tudi izvršilni naslov, v katerem že v samem izvršilnem naslovu paricijski rok ni določen, dopusten izvršilni naslov za določitev sodnih penalov v izvršilnem postopku. Sodišče mora v takšnem primeru pri odmeri naknadnega roka za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 269. člena OZ upoštevati, da v izvršilnem naslovu paricijski rok ni bil določen.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068661
ZIZ člen 272. ZASP člen 80, 80/1, 80/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – prepoved uporabe avtorskega dela – pogodba o avtorskem delu – obličnost – pisna oblika – forma ad probationis
Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - mobbing - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Dejstvo, da je tožnik toženi stranki očital, da je nad njim izvajala mobbing, in da je podal prijavo na Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženi stranki tožnika pred izredno odpovedjo ne bi bilo treba vabiti na zagovor.
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.
OZ člen 82, 311, 395, 405, 1012, 1019, 1022, 1022/1, 1034.
razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – zapadlost v pobot uveljavljane terjatve
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.