V kolikor je v prijavi terjatve poleg štampiljke družbe (upnika) podpis, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Le v kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje prijavo terjatve v dopolnitev.
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.
Čeprav je bila novela ZIZ sprejeta z namenom zmanjšanja pavšalnih ugovorov zoper sklep o izvršbi, zagotavljanja večje učinkovitosti izvršbe, povečanje plačilne discipline in prispevka k izboljšanju poslovnega okolja, pa vendarle ni mogoče zaključiti, da javna korist zahteva in opravičuje uporabo novele za nazaj, upoštevaje pri tem vidik pravne varnosti, materialne pravičnosti in uravnoteženosti interesov.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.
Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – pogoji za člana upniškega odbora
Res je upnik naveden tudi v seznamu ločitvenih upnikov kot imetnik zavarovane terjatve v višini 1.043.231,51 EUR, kar pa ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede „vseh“ terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika.
Res je, da dokazi služijo ugotavljanju s strani strank navajanih dejstev in da dokaz ne more nadomestiti nezatrjevanega dejstva. Vendar to načelo ne pomeni, kot zmotno in formalistično zatrjuje pritožba, da bi morala stranka izrecno navesti prav vsak podatek v zvezi s svojim zahtevkom, ker bi to nedvoumno vodilo do nepregledno obširnih navedb strank in do brezpredmetnega ponavljanja vseh ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenih dokazov. Bistveno je, da stranka svoj zahtevek predstavi v temeljih, podrobneje pa še, v kolikor nasprotna stranka temu zahtevku oporeka, in to v izrecno (opredeljeno) oporekanem delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062795
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – nesklepčnost tožbenega zahtevka – neodpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba
Toženi stranki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh nista določno zatrdili, da je žena drugega toženca (s katero naj bi bil drugi toženec trenutno v postopku neprijetne razveze), pošto prevzela in je nikoli izročila ne prvemu ne drugemu tožencu. Iz trditvene podlage predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja le, da tožena stranka dopušča možnost, da je do tega prišlo. Predvidevanje drugega toženca in s tem povezan dokazni predlog za njegovo zaslišanje pa ne zadostuje za izpodbitje domneve o resničnosti vročilnice kot javne listine.
Ni res, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da je tožba nesklepčna, tožečo stranko pozvati, da jo ustrezno dopolni ali popravi. Navedena dolžnost sodišča res izhaja iz tretjega odstavka 318. člena ZPP, vendar pritožba prezre četrti odstavek istega člena, po katerem sodišču ni treba določiti roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
ZIZ člen 21, 21/2, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1. ZPP člen 311, 311/1, 313.
sodni penali – paricijski rok – izvršba nedenarne obveznosti – določitev naknadnega izpolnitvenega roka – prenehanje terjatve
Ker je torej jasno, da je obveznost po izvršilnem naslovu že zapadla, saj sicer sodišče prve stopnje izvršilnega naslova ne bi smelo niti izdati, je tudi izvršilni naslov, v katerem že v samem izvršilnem naslovu paricijski rok ni določen, dopusten izvršilni naslov za določitev sodnih penalov v izvršilnem postopku. Sodišče mora v takšnem primeru pri odmeri naknadnega roka za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 269. člena OZ upoštevati, da v izvršilnem naslovu paricijski rok ni bil določen.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
Ker je sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova varstva posesti, tožnika pa v resnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev služnosti ter hkrati negatorni zahtevek za varstvo te pravice, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev pogodbene obveznosti – škoda – vzročna zveza – deljena odgovornost
Ravnanje toženke, ki ni (pravočasno) poskrbela za vknjižbo tožnika, ni v ničemer vplivalo na možnost, da se tožnik vključi v upravni postopek (za katerega je nesporno vedel). Tožnik bi v upravnem postopku lahko sodeloval kljub temu, da v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik, saj se lahko upravnega postopka udeležuje vsak, ki za to izkaže pravni interes in bi tožnik lahko priglasil svojo udeležbo v upravnem postopku tudi zgolj s sklicevanjem na pogodbo o nakupu stanovanja. Med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke in nastalo škodo ni podane vzročne zveze.