Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
sklep o ustavitvi postopka - prevod vloge v tuj jezik
Sodišče prve stopnje je zakonito odločilo, da se prošnji tožnika za podaljšanje roka za predložitev overjenega prevoda tožbe in prilog v bosanski jezik (prvotožena in četrtotožena stranka imata prebivališče v Bosni in Hercegovini, zato se jima po pogodbi med državama pisanja pošiljajo v uradnem jeziku ene pogodbenice s prevodom v uradni jezik druge pogodbenice) ne ugodi, saj tožnik za podaljšanje roka ni izkazal upravičenega razloga. Ker overjenega prevoda v danem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje prav tako zakonito izdalo sklep, da se postopek zoper prvotoženo in četrtotoženo stranko ustavi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
odstop terjatve med pravdo – subjektivna sprememba tožbe
Namen 190. člena ZPP je torej zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel tožnikove razpolagalne sposobnosti; stvar lahko proda in pravico lahko odstopi, ne da bi mu zaradi tega grozilo, da bo njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. V konkretni pravdi je torej odtujitev pravice s pogodbo o odstopu terjatve povzročila, da je aktivna stvarna legitimacija prešla na prevzemnika terjatve, medtem ko je aktivna procesna legitimacija ostala pri prvotnemu tožniku. V takšnem primeru ne gre za subjektivno, pač pa za objektivno spremembo tožbe. Soglasje toženca pa za takšno spremembo ni potrebno, saj se opira na okoliščino (odtujitev pravice), ki je nastala po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko spremembe tožbe ni dopustilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
Ugotovitev vseh okoliščin, tudi tistih, ki ne govorijo v prid sprejeti odločitvi, je pogoj za razumno in preverljivo odločitev. Dokazna ocena je racionalno sprejemljiva le, če je upoštevan uspeh celotnega postopka.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
Res je, da dokazi služijo ugotavljanju s strani strank navajanih dejstev in da dokaz ne more nadomestiti nezatrjevanega dejstva. Vendar to načelo ne pomeni, kot zmotno in formalistično zatrjuje pritožba, da bi morala stranka izrecno navesti prav vsak podatek v zvezi s svojim zahtevkom, ker bi to nedvoumno vodilo do nepregledno obširnih navedb strank in do brezpredmetnega ponavljanja vseh ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenih dokazov. Bistveno je, da stranka svoj zahtevek predstavi v temeljih, podrobneje pa še, v kolikor nasprotna stranka temu zahtevku oporeka, in to v izrecno (opredeljeno) oporekanem delu.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.
Ker je sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova varstva posesti, tožnika pa v resnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev služnosti ter hkrati negatorni zahtevek za varstvo te pravice, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 21, 21/2, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1. ZPP člen 311, 311/1, 313.
sodni penali – paricijski rok – izvršba nedenarne obveznosti – določitev naknadnega izpolnitvenega roka – prenehanje terjatve
Ker je torej jasno, da je obveznost po izvršilnem naslovu že zapadla, saj sicer sodišče prve stopnje izvršilnega naslova ne bi smelo niti izdati, je tudi izvršilni naslov, v katerem že v samem izvršilnem naslovu paricijski rok ni določen, dopusten izvršilni naslov za določitev sodnih penalov v izvršilnem postopku. Sodišče mora v takšnem primeru pri odmeri naknadnega roka za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 269. člena OZ upoštevati, da v izvršilnem naslovu paricijski rok ni bil določen.
V kolikor je v prijavi terjatve poleg štampiljke družbe (upnika) podpis, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Le v kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje prijavo terjatve v dopolnitev.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev pogodbene obveznosti – škoda – vzročna zveza – deljena odgovornost
Ravnanje toženke, ki ni (pravočasno) poskrbela za vknjižbo tožnika, ni v ničemer vplivalo na možnost, da se tožnik vključi v upravni postopek (za katerega je nesporno vedel). Tožnik bi v upravnem postopku lahko sodeloval kljub temu, da v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik, saj se lahko upravnega postopka udeležuje vsak, ki za to izkaže pravni interes in bi tožnik lahko priglasil svojo udeležbo v upravnem postopku tudi zgolj s sklicevanjem na pogodbo o nakupu stanovanja. Med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke in nastalo škodo ni podane vzročne zveze.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – pogoji za člana upniškega odbora
Res je upnik naveden tudi v seznamu ločitvenih upnikov kot imetnik zavarovane terjatve v višini 1.043.231,51 EUR, kar pa ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede „vseh“ terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika.
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.