ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - mobbing - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Dejstvo, da je tožnik toženi stranki očital, da je nad njim izvajala mobbing, in da je podal prijavo na Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženi stranki tožnika pred izredno odpovedjo ne bi bilo treba vabiti na zagovor.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
OZ člen 82, 311, 395, 405, 1012, 1019, 1022, 1022/1, 1034.
razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – zapadlost v pobot uveljavljane terjatve
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068661
ZIZ člen 272. ZASP člen 80, 80/1, 80/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – prepoved uporabe avtorskega dela – pogodba o avtorskem delu – obličnost – pisna oblika – forma ad probationis
Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 150, 160.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev tajnosti občil - nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je direktorju trdila, da jo nizkotno šikanira in da nizkotno zlorablja svoj položaj, ker te trditve izvirajo iz sporočila, ki ga je tožnica naslovila na svojo neposredno nadrejeno, direktor (njegova tajnica) pa se je z njim seznanil na nedovoljen način, s kršitvijo tajnosti občil (s pregledom pošte). Delodajalec ima sicer pravico od delavca zahtevati, da vestno in strokovno opravlja delo, vendar ima tudi delavec ob tem pravico do takšnega delovnega okolja, v katerem bo lahko profesionalno opravljal svoje delovne obveznosti.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069555
ZDen člen 16, 16/4, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 91. ZPP člen 196, 481, 481/1, 481/2. ZOR člen 109, 109/1. ZGD člen 405, 421/2. ZLPP člen 11, 15, 15/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2.
ničnost prodajne pogodbe - denacionalizacijski postopek - vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost materialnopravne podlage - pravni interes - likvidacija - enotno sosporništvo - gospodarski spor – prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane.
Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra vera kupca - druga toženke ne more igrati nikakršne vloge.
ZIZ člen 15, 24, 24/4, 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt dolžnika – prekinitev postopka – pooblaščenec dolžnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – nadaljevanje postopa
Če je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pokojna dolžnica pa ima pooblaščenko, (še) ni podlage za prekinitev postopka in ga je treba nadaljevati ter odločiti o ugovoru. Če bo kondemnatorni del sklepa o izvršbi postal pravnomočen, pa se bo postopek oprave izvršbe lahko nadaljeval le pod pogoji za prehod obveznosti na novega dolžnika v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.
Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
V naravi materialne pravice je, da se ji je mogoče odpovedati, zato se avtor uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove. V primeru odpovedi organizacija, ki ji je poverjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ni upravičena pobirati nadomestila za uporabo avtorskega dela. Trditev, da se je avtor uveljavljanju avtorske pravice odpovedal, mora dokazati stranka, ki odpoved zatrjuje.
lastna menica – trasirana menica – sestavine menice - podpis trasanta – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – priložena menica – podpis zakonitega zastopnika
Za veljavnost menice zadošča, da je na menici podpis trasanta, ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo, in da je podpis dan pod besedilom. Zadošča, da je iz podpisa možno ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo, ki je kot taka mogoča. Trasat je tako lahko naveden kjerkoli na licu menice (tudi na t. i. talonu), neveljaven oz. nedovoljen je le njegov zapis na hrbtni strani menice. Označba pravne osebe mora biti čitljiva, ni pa nujno, da je natančna. V konkretni zadevi je na talonu menice odtisnjena štampiljka pravne osebe, poleg nje je tudi lastnoročni podpis (zanj se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika) ter pristavek „akceptiram“.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – začetek kazenskega postopka
Obstoj kaznivega dejanja je predhodno vprašanje v pravdnem postopku le v izjemnih primerih in sicer takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Namen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila.
Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.