Čeprav je bila novela ZIZ sprejeta z namenom zmanjšanja pavšalnih ugovorov zoper sklep o izvršbi, zagotavljanja večje učinkovitosti izvršbe, povečanje plačilne discipline in prispevka k izboljšanju poslovnega okolja, pa vendarle ni mogoče zaključiti, da javna korist zahteva in opravičuje uporabo novele za nazaj, upoštevaje pri tem vidik pravne varnosti, materialne pravičnosti in uravnoteženosti interesov.
Ugotovitev vseh okoliščin, tudi tistih, ki ne govorijo v prid sprejeti odločitvi, je pogoj za razumno in preverljivo odločitev. Dokazna ocena je racionalno sprejemljiva le, če je upoštevan uspeh celotnega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - mobbing - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Dejstvo, da je tožnik toženi stranki očital, da je nad njim izvajala mobbing, in da je podal prijavo na Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženi stranki tožnika pred izredno odpovedjo ne bi bilo treba vabiti na zagovor.
odstop terjatve med pravdo – subjektivna sprememba tožbe
Namen 190. člena ZPP je torej zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel tožnikove razpolagalne sposobnosti; stvar lahko proda in pravico lahko odstopi, ne da bi mu zaradi tega grozilo, da bo njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. V konkretni pravdi je torej odtujitev pravice s pogodbo o odstopu terjatve povzročila, da je aktivna stvarna legitimacija prešla na prevzemnika terjatve, medtem ko je aktivna procesna legitimacija ostala pri prvotnemu tožniku. V takšnem primeru ne gre za subjektivno, pač pa za objektivno spremembo tožbe. Soglasje toženca pa za takšno spremembo ni potrebno, saj se opira na okoliščino (odtujitev pravice), ki je nastala po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko spremembe tožbe ni dopustilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
Res je, da dokazi služijo ugotavljanju s strani strank navajanih dejstev in da dokaz ne more nadomestiti nezatrjevanega dejstva. Vendar to načelo ne pomeni, kot zmotno in formalistično zatrjuje pritožba, da bi morala stranka izrecno navesti prav vsak podatek v zvezi s svojim zahtevkom, ker bi to nedvoumno vodilo do nepregledno obširnih navedb strank in do brezpredmetnega ponavljanja vseh ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenih dokazov. Bistveno je, da stranka svoj zahtevek predstavi v temeljih, podrobneje pa še, v kolikor nasprotna stranka temu zahtevku oporeka, in to v izrecno (opredeljeno) oporekanem delu.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068661
ZIZ člen 272. ZASP člen 80, 80/1, 80/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – prepoved uporabe avtorskega dela – pogodba o avtorskem delu – obličnost – pisna oblika – forma ad probationis
Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZIZ člen 21, 21/2, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1. ZPP člen 311, 311/1, 313.
sodni penali – paricijski rok – izvršba nedenarne obveznosti – določitev naknadnega izpolnitvenega roka – prenehanje terjatve
Ker je torej jasno, da je obveznost po izvršilnem naslovu že zapadla, saj sicer sodišče prve stopnje izvršilnega naslova ne bi smelo niti izdati, je tudi izvršilni naslov, v katerem že v samem izvršilnem naslovu paricijski rok ni določen, dopusten izvršilni naslov za določitev sodnih penalov v izvršilnem postopku. Sodišče mora v takšnem primeru pri odmeri naknadnega roka za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 269. člena OZ upoštevati, da v izvršilnem naslovu paricijski rok ni bil določen.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
OZ člen 82, 311, 395, 405, 1012, 1019, 1022, 1022/1, 1034.
razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – zapadlost v pobot uveljavljane terjatve
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Glede na to, da se je obseg dela pri toženi stranki (na bencinskem servisu) bistveno povečal kasneje, kot je tožena stranka zaposlila tožnico za določen čas, zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, ni bil podan. Iz tega razloga se tožničina pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.