Pri presoji, ali je bila tožba vložena pravočasno (v 30-dnevnem roku od prejema dokončne odločbe toženca), je bistveno, kdaj je bila tožba vložena na sodišče. Morebitne vložitve vloge na nepristojen organ (toženca) ni mogoče upoštevati, saj je bil tožnik v pravnem pouku pravilno poučen, v katerem roku in na kateri naslov mora vložiti tožbo.
Ker je bila tožba (z enakim tožbenim zahtevkom) v drugi zadevi vložena še pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje pri drugem delodajalcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonito prenehalo, tožba v obravnavani zadevi pa po pravnomočni razveljavitvi omenjene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vložitve nove tožbe (kljub istovetnosti tožbenega zahtevka s tožbenim zahtevkom v drugi zadevi) ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic, zaradi katere bi morala tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka, nastale v tem individualnem delovnem sporu.
Za škodo, ki je nastala tožeči stranki (delodajalcu) v obliki inventurnega primanjkljaja, toženka ne more odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti zgolj zato, ker je bila poslovodja poslovne enote, v kateri je primanjkljaj nastal.
Tožnik je bil ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku zdravljenja hipodontije po načrtu z ortodontskim zdravljenjem ter z implantološko - protetično oskrbo zob, že polnoleten, vendar se je nadalje izobraževal na fakulteti, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za popolno plačilo zdravstvenih storitev tudi v zvezi z zobno protetičnim zdravljenjem.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - zakonske zamudne obresti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O predlogu, ki ga podaja toženka v pritožbi zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije, da bi svoj dolg poravnala z družbeno koristnim delom, sodišče ni pristojno za odločanje. O tem lahko odloči le tožnik oziroma je predmet dogovora med njim in toženko.
V situaciji, ko ima predlagatelj s sodno odločbo izrečeno prepoved približevanja nasprotnih udeleženk oz. nepremičnini, kjer ta živi, je edina predlagateljeva možnost, da doseže odredbo popisa premičnin pri nasprotni udeleženki. Ob že vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, katerega predmet so tudi navedene (in premalo določno opredeljene) premične stvari in ob opisanih okoliščinah v predlogu za zavarovanje dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj izpolnil potrebno predpostavko za utemeljenost predloga.
Pri tožnici je sicer ugotovljena invalidnost, ker za svoje delo ni več zmožna, ni pa ugotovljena telesna okvara po veljavnem Sporazumu o seznamu telesnih okvar. Iz tega razloga njen zahtevek, da se odpravita odločbi toženca in da se ji prizna pravica do invalidnine, ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Zmotno pritožba navaja, da predlagatelja nista izkazala ustreznega interesa do fizične delitve. Čim sta zahtevala fizično delitev in se je izkazalo, da je takšna delitev možna, je že bila dolžnost sodišča, da delitev opravi na ta način.
nasprotna tožba – umik – odgovor na nasprotno tožbo – zamudna sodba – pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor
Res je, da v primeru, če tožena stranka v roku iz prvega odstavka 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo (nasprotno tožbo), lahko pride do izdaje zamudne sodbe, vendar le, če so izpolnjeni pogoji za izdajo. Eden od pogojev je tudi pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki, z opozorilom na posledico, da bo sodišče v primeru, če nanjo v predpisanem roku ne bo odgovorila, izdalo zamudno sodbo. V kolikor stranka takšnega opozorila ne prejme, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Glede na navedeno niso utemeljene navedbe pritožnika, da je odgovor na tožbo vložil zaradi bojazni pred izdajo zamudne sodbe, saj mu potrebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo dano.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 150, 160.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev tajnosti občil - nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je direktorju trdila, da jo nizkotno šikanira in da nizkotno zlorablja svoj položaj, ker te trditve izvirajo iz sporočila, ki ga je tožnica naslovila na svojo neposredno nadrejeno, direktor (njegova tajnica) pa se je z njim seznanil na nedovoljen način, s kršitvijo tajnosti občil (s pregledom pošte). Delodajalec ima sicer pravico od delavca zahtevati, da vestno in strokovno opravlja delo, vendar ima tudi delavec ob tem pravico do takšnega delovnega okolja, v katerem bo lahko profesionalno opravljal svoje delovne obveznosti.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
odstop terjatve med pravdo – subjektivna sprememba tožbe
Namen 190. člena ZPP je torej zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel tožnikove razpolagalne sposobnosti; stvar lahko proda in pravico lahko odstopi, ne da bi mu zaradi tega grozilo, da bo njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. V konkretni pravdi je torej odtujitev pravice s pogodbo o odstopu terjatve povzročila, da je aktivna stvarna legitimacija prešla na prevzemnika terjatve, medtem ko je aktivna procesna legitimacija ostala pri prvotnemu tožniku. V takšnem primeru ne gre za subjektivno, pač pa za objektivno spremembo tožbe. Soglasje toženca pa za takšno spremembo ni potrebno, saj se opira na okoliščino (odtujitev pravice), ki je nastala po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko spremembe tožbe ni dopustilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.