Pri presoji, ali je bila tožba vložena pravočasno (v 30-dnevnem roku od prejema dokončne odločbe toženca), je bistveno, kdaj je bila tožba vložena na sodišče. Morebitne vložitve vloge na nepristojen organ (toženca) ni mogoče upoštevati, saj je bil tožnik v pravnem pouku pravilno poučen, v katerem roku in na kateri naslov mora vložiti tožbo.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu poslovodje in je bila po pogodbi o zaposlitvi odgovorna za poslovanje trgovine. Zaradi ravnanja, s katerim je namerno kršila računovodske in davčne predpise, ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za presojo zakonitosti te odpovedi ni bistveno, ali je toženi stranki zaradi očitanega ravnanja nastala škoda in v kakšni višini.
Glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je opravljal samostojno dejavnost, saj so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4/M8, ki jih je za tožnika posredoval davčni urad.
V situaciji, ko ima predlagatelj s sodno odločbo izrečeno prepoved približevanja nasprotnih udeleženk oz. nepremičnini, kjer ta živi, je edina predlagateljeva možnost, da doseže odredbo popisa premičnin pri nasprotni udeleženki. Ob že vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, katerega predmet so tudi navedene (in premalo določno opredeljene) premične stvari in ob opisanih okoliščinah v predlogu za zavarovanje dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj izpolnil potrebno predpostavko za utemeljenost predloga.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – informativni dokaz
Ne zadoščajo trditve tožeče stranke v smeri, da ni seznanjena s tem, kakšno je finančno stanje tožene stranke ter da bi o tem izpovedala toženka in njene ustanoviteljice, pri slednjem gre za informativni dokaz, ki pa ni dopusten, saj je njegov namen šele ustvarjanje možnosti za podajanje navedb – vse ob dejstvu, da ni tožeča stranka v obravnavanem primeru niti zatrjevala, da bi bilo splošno premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da tožeči stranki ne bi omogočalo uveljavitve njene denarne terjatve oz. bi uveljavitev precej otežilo.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - mnenje invalidskih komisij - sodni izvedenec
Glede na to, da gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti in za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se mu nove pravice priznajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (in ne že od dne nastanka spremembe).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni krajevno pristojno, ker imata obe toženi stranki sedež v Portorožu, kjer so bile sklenjene vse pogodbe o zaposlitvi, delo pa se je opravljalo na ladji in se v nobenem primeru ni moglo opravljati na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – pogoji za člana upniškega odbora
Res je upnik naveden tudi v seznamu ločitvenih upnikov kot imetnik zavarovane terjatve v višini 1.043.231,51 EUR, kar pa ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede „vseh“ terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069555
ZDen člen 16, 16/4, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 91. ZPP člen 196, 481, 481/1, 481/2. ZOR člen 109, 109/1. ZGD člen 405, 421/2. ZLPP člen 11, 15, 15/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2.
ničnost prodajne pogodbe - denacionalizacijski postopek - vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost materialnopravne podlage - pravni interes - likvidacija - enotno sosporništvo - gospodarski spor – prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane.
Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra vera kupca - druga toženke ne more igrati nikakršne vloge.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev pogodbene obveznosti – škoda – vzročna zveza – deljena odgovornost
Ravnanje toženke, ki ni (pravočasno) poskrbela za vknjižbo tožnika, ni v ničemer vplivalo na možnost, da se tožnik vključi v upravni postopek (za katerega je nesporno vedel). Tožnik bi v upravnem postopku lahko sodeloval kljub temu, da v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik, saj se lahko upravnega postopka udeležuje vsak, ki za to izkaže pravni interes in bi tožnik lahko priglasil svojo udeležbo v upravnem postopku tudi zgolj s sklicevanjem na pogodbo o nakupu stanovanja. Med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke in nastalo škodo ni podane vzročne zveze.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
Namen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila.
Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.