začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje je, ker je zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve in obstoj težko nadomestljive škode zaradi izgube zaposlitve, utemeljeno izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki naložilo, da tožnici do pravnomočne odločitve v delovnem sporu obračunava in izplačuje mesečno nadomestilo plače. Takšna izdana začasna odredba ima naravo izvršilnega naslova.
nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka
V obravnavanem sporu je prenehal razlog za prekinitev postopka (zaradi objave sklepa o preizkusu terjatev), tožnica pa nadaljevanja postopka v zakonskem roku ni predlagala. Njen tožbeni zahtevek se zato kot neutemeljen zavrne, vendar pa je treba pred takšno odločitvijo sprejeti sklep o nadaljevanju postopka (saj sodišče v času, ko traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj). Nadaljevanje postopka pa lahko nastopi, ko sodišče povabi stečajnega upravitelja, da prevzame postopek, oziroma ko ga stečajni upravitelj prevzame.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno priznalo vsaki stranki, ki je uveljavljala svojo terjatev v sporu (ena s tožbo in druga z nasprotno tožbo), stroške, ki so bili potrebni za zastopanje po pooblaščencu. Nato je prav tako pravilno priznane stroške pobotalo, zmotno pa je ravnalo, ker ni upoštevalo, v kakšnem deležu je vsaka izmed strank s svojo terjatvijo v sporu uspela.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - delovni čas - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Za obstoj delovnega razmerja ni pomemben časovni obseg dela, saj lahko delavec dela v skrajšanem delovnem času (ZDR spodnje meje delovnega časa ne določa). Tožnica je (honorarno) opravljala delo pri toženi stranki najmanj štirikrat na teden, pri čemer je kontinuirano opravljala naloge, ki po svoji vsebini sodijo v opis delovnega mesta napovedovalec. Ker so v njenem razmerju do tožene stranke podani tudi preostali elementi delovnega razmerja (tožnica je delo opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom nadrejenih, za plačilo, v organiziranem delovnem procesu delodajalca), je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za delo, za katero tožnica izpolnjuje pogoje, utemeljen.
Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko je v pravilniku (splošnem aktu) za delo z duševno motenimi oziroma prizadetimi osebami delavcem priznala manj dodatnih dni letnega dopusta, kot je določeno v kolektivni pogodbi, ki jo zavezuje. To pomeni, da so tožniki upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta neposredno na podlagi kolektivne pogodbe, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Poleg tega je sodišče prve stopnje tožnikom utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljene (dodatne) dni letnega dopusta, saj ga objektivno niso mogli izrabiti.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – predlagatelj – pravniški državni izpit – zavrženje predloga za obnovo postopka
Pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti ni mogoče odpraviti, saj predlog za obnovo, ki ga je vložila stranka sama, nima pa opravljenega pravniškega državnega izpita, ni nepopoln ali nerazumljiv, le dovoljen ni.
ZJU člen 17.a, 195, 196. ZObr člen 98.a. ZSSloV člen 58. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 5. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
Ker je tožena stranka tožnika obravnavala na enak način, kot če bi bil v letu 2004 preveden v naziv po ZJU (kljub temu, da mu v zvezi s tem ni izdala pisnih odločb), tožnik v vtoževanem obdobju (v letih 2008 in 2009) ni bil prikrajšan pri plači. Iz tega razloga njegov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.
ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 131, 131/3, 133, 133/1. ZPrCP člen 106, 106/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi – ugotavljanje prisotnosti mamil – nova dejstva in dokazi
1. Iz poročila Inštituta za sodno medicino je razvidno, da je bila glede vzorca krvi opravljena le alkoholimetrična preiskava, vendar predlagateljica postopka o prekršku dopolnitve poročila od Inštituta za sodno medicino ni zahtevala oziroma takšne analize tekom postopka pred sodiščem prve stopnje vse do odločitve o zadevi ni predložila, zato je s takšnim dokazom, tudi če ga je naknadno pridobila, prepozna. Tudi za predlagateljico postopka kot stranko v postopku namreč velja določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1 po kateri mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
2. Pritožbene navedbe, da se zdravniki le redko odločajo v poročilo napisati, da so bili zaznani znaki vpliva mamil, pa so pavšalne in zato neutemeljene. Predlagateljica postopka je namreč bila že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjena z vsebino zdravniškega dela strokovnega pregleda, pa dokaza, ki bi takšno oceno izpodbil, ni predlagala. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko opozarja na spremenjeno določbo Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP – Uradni list RS 10/2010; začel veljati 1. aprila 2011, uporablja se od 1. julija 2011), ki je v delu, ki se nanaša na pravila cestnega prometa, nadomestil ZVCP-1, in ki v drugem odstavku 106. člena določa, da je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini. Zgolj prisotnost takšnih snovi v urinu torej glede na sedaj veljavni ZPrCP ni dovolj za zaključek, da je bil voznik v času odvzema vzorca urina tudi pod vplivom takšnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPP člen 8, 357.
začasna nezmožnost za delo - skrajšani delovni čas - dokazovanje - sodni izvedenec - tožbeni zahtevek - prekoračitev zahtevka
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala priznanje bolniškega staleža za sporno obdobje v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Ker je sodišče prve stopnje odločilo preko tako oblikovanega tožbenega zahtevka in za sporno obdobje ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo (na pritožbeni ugovor tožene stranke) razveljavilo.
Grožnja s strani tožene stranke, da bo tožniku v delovno knjižico vpisala, da je bil na delu vinjen, pri tožniku ni mogla povzročiti utemeljenega strahu, zaradi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, neveljavna (izpodbojna).
Toženka je v času opravljanja pripravništva na sodišču izpolnjevala vse svoje delovne obveznosti pri tožeči stranki. Nadomestilo plače (plača), ki ga je prejela v tem času, je zato treba šteti kot plačilo za delo. Iz tega razloga tožeča stranka, ker toženka ni opravila pravniškega državnega izpita, kot se je zavezala, izplačanega nadomestila plače ne more uspešno terjati nazaj.
pristop k dolgu – trditveno in dokazno breme – sklenitev pogodbe
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izjava dana z namenom ponudbe k sklenitvi pogodbe (o pristopu k dolgu) oziroma da bi se za njo »skrivala« temu ustrezna poslovna volja. Izjava (kot taka) izraža zgolj namero po poravnavi dolga in nič več. Med takšno izjavo in izjavo, ki naj bi predstavljala (nedvoumno) ponudbo za sklenitev pogodbe (in v posledici sprejema katere, bi za toženca nastala pravna obveznost), pa je pomembna kakovostna razlika. Okoliščin, zaradi katerih bi bilo moč šteti, da je bila ta presežena in da je imela sporna izjava pravno poslovno naravo, pa tožeča stranka (na kateri je bilo v zvezi s tem dokazno breme) ni izkazala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 62. ZPP člen 253, 254.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - preiskovalno načelo
Toženec je navedel konkretne pripombe in razloge, zaradi katerih se s podanim izvedenskim mnenjem ni strinjal. Zaradi tega je obstajal dvom v pravilno podano mnenje. Ne glede na to, da toženec ni predlagal, na kakšen način naj sodišče odpravi dvome in razčisti ugotovljena odstopanja, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je sodnega izvedenca dodatno zaslišalo, in sicer ne le glede na preiskovalno načelo, določeno v ZDSS-1, temveč tudi na podlagi določb ZPP, ki urejajo način odprave pomanjkljivosti, nejasnosti in odstopanj v izvedenskem mnenju.
Obstoja ustne prodajne pogodbe, ki naj bi bila realizirana in ki bi utemeljevala zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, tožnika nista izkazala, zato je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika, da je lastnik nepremičnine, utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - odpovedni rok - bolniški stalež - krajši delovni čas
Če je delavec ob izreku odpovednega roka, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, začasno nezmožen za delo, mu delovno razmerje preneha šele, ko postane zmožen za delo, pa četudi le za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
ZPP člen 180, 181, 181/1,3. ZEN člen 3, 6, 28, 35. SPZ člen 11, 42, 92, 92/3, 98, 98/3, 99, 99/3.
ugotovitveni zahtevek - sklepčnost tožbe
Sklepčnost tožbe je materialnopravna in ne procesnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Bistveni element sklepčnosti tožbe je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami.
Oblikovanje ugotovitvenega zahtevka z zahtevo, da toženci priznajo obstoj pravice oz. pravnega razmerja kot ostanek nekdanje, sicer dolgoletno uveljavljane sodne prakse, sodna praksa (še) dopušča. Ugotovitvena sodba nima učinkov izvršljivosti, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o neizvršljivosti tožbenega zahtevka.
Določbe ZEN ne dopuščajo upravnega postopka ureditve te meje. Zato tožba, s katero tožeča stranka (ob navajanjih, da sodni postopek ureditve te meje že teče) od tožene stranke zahteva dovolitev dokončne ureditve meje pri geodetski upravi na podlagi po geodetskem podjetju opravljene mejne obravnave, ni sklepčna.
Tudi v stvarnem pravu sta priposestovanje in zastaranje različna pravna instituta. Pretrganje zastaranja ni institut stvarnega prava.
V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka, ki ji je naloženo, da o odmeri in izplačevanju tožnikove starostne pokojnine odloči s posebno odločbo, upoštevala tožnikovo zavarovalno dobo, dopolnjeno po ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje, je odvisno od najugodnejše variante izračuna v skladu z načelom varstva pravic strank iz upravnega postopka.