začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje je, ker je zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve in obstoj težko nadomestljive škode zaradi izgube zaposlitve, utemeljeno izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki naložilo, da tožnici do pravnomočne odločitve v delovnem sporu obračunava in izplačuje mesečno nadomestilo plače. Takšna izdana začasna odredba ima naravo izvršilnega naslova.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - delovni čas - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Za obstoj delovnega razmerja ni pomemben časovni obseg dela, saj lahko delavec dela v skrajšanem delovnem času (ZDR spodnje meje delovnega časa ne določa). Tožnica je (honorarno) opravljala delo pri toženi stranki najmanj štirikrat na teden, pri čemer je kontinuirano opravljala naloge, ki po svoji vsebini sodijo v opis delovnega mesta napovedovalec. Ker so v njenem razmerju do tožene stranke podani tudi preostali elementi delovnega razmerja (tožnica je delo opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom nadrejenih, za plačilo, v organiziranem delovnem procesu delodajalca), je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za delo, za katero tožnica izpolnjuje pogoje, utemeljen.
ZJU člen 17.a, 195, 196. ZObr člen 98.a. ZSSloV člen 58. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 5. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
Ker je tožena stranka tožnika obravnavala na enak način, kot če bi bil v letu 2004 preveden v naziv po ZJU (kljub temu, da mu v zvezi s tem ni izdala pisnih odločb), tožnik v vtoževanem obdobju (v letih 2008 in 2009) ni bil prikrajšan pri plači. Iz tega razloga njegov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – predlagatelj – pravniški državni izpit – zavrženje predloga za obnovo postopka
Pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti ni mogoče odpraviti, saj predlog za obnovo, ki ga je vložila stranka sama, nima pa opravljenega pravniškega državnega izpita, ni nepopoln ali nerazumljiv, le dovoljen ni.
Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko je v pravilniku (splošnem aktu) za delo z duševno motenimi oziroma prizadetimi osebami delavcem priznala manj dodatnih dni letnega dopusta, kot je določeno v kolektivni pogodbi, ki jo zavezuje. To pomeni, da so tožniki upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta neposredno na podlagi kolektivne pogodbe, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Poleg tega je sodišče prve stopnje tožnikom utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljene (dodatne) dni letnega dopusta, saj ga objektivno niso mogli izrabiti.
nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka
V obravnavanem sporu je prenehal razlog za prekinitev postopka (zaradi objave sklepa o preizkusu terjatev), tožnica pa nadaljevanja postopka v zakonskem roku ni predlagala. Njen tožbeni zahtevek se zato kot neutemeljen zavrne, vendar pa je treba pred takšno odločitvijo sprejeti sklep o nadaljevanju postopka (saj sodišče v času, ko traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj). Nadaljevanje postopka pa lahko nastopi, ko sodišče povabi stečajnega upravitelja, da prevzame postopek, oziroma ko ga stečajni upravitelj prevzame.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno priznalo vsaki stranki, ki je uveljavljala svojo terjatev v sporu (ena s tožbo in druga z nasprotno tožbo), stroške, ki so bili potrebni za zastopanje po pooblaščencu. Nato je prav tako pravilno priznane stroške pobotalo, zmotno pa je ravnalo, ker ni upoštevalo, v kakšnem deležu je vsaka izmed strank s svojo terjatvijo v sporu uspela.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPP člen 8, 357.
začasna nezmožnost za delo - skrajšani delovni čas - dokazovanje - sodni izvedenec - tožbeni zahtevek - prekoračitev zahtevka
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala priznanje bolniškega staleža za sporno obdobje v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Ker je sodišče prve stopnje odločilo preko tako oblikovanega tožbenega zahtevka in za sporno obdobje ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo (na pritožbeni ugovor tožene stranke) razveljavilo.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 263.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je podal izjavo, da se je v imenu samostojnega podjetnika, ki opravlja dejavnost taksi prevozov, dogovoril z direktorjem letališča za nemoteno opravljanje taksi prevozov. Za presojo utemeljenosti teh očitkov ni bistveno, da tožnikova izjava ni napisala na dopisu z glavo in logotipom delodajalca, saj se je tožnik v dopisu predstavil z uradnim nazivom, ki ga ima kot javni uslužbenec.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPP člen 254, 286, 286/5, 286.a, 337.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe - pritožbena novota
Tožnica je pravočasno podala pripombe na izvedensko mnenje. Predlagala je, da sodni izvedenec odgovori na vprašanje, ali bi bila tožnica ob ustrezni utemeljitvi predlogov obeh zdravnikov za podaljšanje bolniškega staleža, v katerih bi bil naveden in opisan psihosocialni element in novo nastale motnje pri tožnici, upravičena do podaljšanja bolniškega staleža. Te pripombe je sodišče prve stopnje upoštevalo in sodnega izvedenca tudi zaslišalo. Drugih pripomb pa tožnica na izvedensko mnenje ni podala niti ni sodnemu izvedencu na glavni obravnavi postavljala vprašanj. Njene dodatne pripombe, ki jih je prvič navedla šele v pritožbi, so glede na opisana dejstva prepozne in kot takšne neupoštevne.
Obstoja ustne prodajne pogodbe, ki naj bi bila realizirana in ki bi utemeljevala zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, tožnika nista izkazala, zato je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika, da je lastnik nepremičnine, utemeljeno zavrnilo.
pristop k dolgu – trditveno in dokazno breme – sklenitev pogodbe
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izjava dana z namenom ponudbe k sklenitvi pogodbe (o pristopu k dolgu) oziroma da bi se za njo »skrivala« temu ustrezna poslovna volja. Izjava (kot taka) izraža zgolj namero po poravnavi dolga in nič več. Med takšno izjavo in izjavo, ki naj bi predstavljala (nedvoumno) ponudbo za sklenitev pogodbe (in v posledici sprejema katere, bi za toženca nastala pravna obveznost), pa je pomembna kakovostna razlika. Okoliščin, zaradi katerih bi bilo moč šteti, da je bila ta presežena in da je imela sporna izjava pravno poslovno naravo, pa tožeča stranka (na kateri je bilo v zvezi s tem dokazno breme) ni izkazala.
V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka, ki ji je naloženo, da o odmeri in izplačevanju tožnikove starostne pokojnine odloči s posebno odločbo, upoštevala tožnikovo zavarovalno dobo, dopolnjeno po ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje, je odvisno od najugodnejše variante izračuna v skladu z načelom varstva pravic strank iz upravnega postopka.
ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 6, 8, 10.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - svetovalni razgovor - zdravniško opravičilo
Tožena stranka je tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, saj se ni javil na svetovalni razgovor. Na navedeno ne vpliva dejstvo (ki ga zatrjuje tožnik), da je zbolel in da je skušal o tem toženo stranko obvestiti preko telefona, saj telefonski klic, na katerega se nihče ne javi, ne predstavlja opravičila za izostanek s svetovalnega razgovora.
ZPP člen 180, 181, 181/1,3. ZEN člen 3, 6, 28, 35. SPZ člen 11, 42, 92, 92/3, 98, 98/3, 99, 99/3.
ugotovitveni zahtevek - sklepčnost tožbe
Sklepčnost tožbe je materialnopravna in ne procesnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Bistveni element sklepčnosti tožbe je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami.
Oblikovanje ugotovitvenega zahtevka z zahtevo, da toženci priznajo obstoj pravice oz. pravnega razmerja kot ostanek nekdanje, sicer dolgoletno uveljavljane sodne prakse, sodna praksa (še) dopušča. Ugotovitvena sodba nima učinkov izvršljivosti, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o neizvršljivosti tožbenega zahtevka.
Določbe ZEN ne dopuščajo upravnega postopka ureditve te meje. Zato tožba, s katero tožeča stranka (ob navajanjih, da sodni postopek ureditve te meje že teče) od tožene stranke zahteva dovolitev dokončne ureditve meje pri geodetski upravi na podlagi po geodetskem podjetju opravljene mejne obravnave, ni sklepčna.
Tudi v stvarnem pravu sta priposestovanje in zastaranje različna pravna instituta. Pretrganje zastaranja ni institut stvarnega prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - odpovedni rok - bolniški stalež - krajši delovni čas
Če je delavec ob izreku odpovednega roka, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, začasno nezmožen za delo, mu delovno razmerje preneha šele, ko postane zmožen za delo, pa četudi le za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 131, 131/3, 133, 133/1. ZPrCP člen 106, 106/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi – ugotavljanje prisotnosti mamil – nova dejstva in dokazi
1. Iz poročila Inštituta za sodno medicino je razvidno, da je bila glede vzorca krvi opravljena le alkoholimetrična preiskava, vendar predlagateljica postopka o prekršku dopolnitve poročila od Inštituta za sodno medicino ni zahtevala oziroma takšne analize tekom postopka pred sodiščem prve stopnje vse do odločitve o zadevi ni predložila, zato je s takšnim dokazom, tudi če ga je naknadno pridobila, prepozna. Tudi za predlagateljico postopka kot stranko v postopku namreč velja določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1 po kateri mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
2. Pritožbene navedbe, da se zdravniki le redko odločajo v poročilo napisati, da so bili zaznani znaki vpliva mamil, pa so pavšalne in zato neutemeljene. Predlagateljica postopka je namreč bila že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjena z vsebino zdravniškega dela strokovnega pregleda, pa dokaza, ki bi takšno oceno izpodbil, ni predlagala. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko opozarja na spremenjeno določbo Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP – Uradni list RS 10/2010; začel veljati 1. aprila 2011, uporablja se od 1. julija 2011), ki je v delu, ki se nanaša na pravila cestnega prometa, nadomestil ZVCP-1, in ki v drugem odstavku 106. člena določa, da je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini. Zgolj prisotnost takšnih snovi v urinu torej glede na sedaj veljavni ZPrCP ni dovolj za zaključek, da je bil voznik v času odvzema vzorca urina tudi pod vplivom takšnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.