visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev, da tožnik za izvolitev v predmetni naziv ne izpolnjuje vseh pogojev iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ker nima zadostne objave mednarodno pomembnih del. Pri tem pa ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo tudi sam strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi tudi sledil. V izpodbijani odločbi se tudi ne opredeli do izpolnjevanja pogoja zahtevanega mentorstva, saj v zvezi s tem navede le, da je ugotovila, da to iz tožnikove vloge ni razvidno. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP, saj nima sestavin iz 2., 3. točke in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe tožniku dati možnost, da bi se lahko izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker tožnik te možnosti ni imel v postopku pred habilitacijsko komisijo. Tožnik bi torej pred izdajo odločbe moral imeti možnost, da bi lahko pojasnil in dokazoval, da ima mednarodno pomembna dela in da izpolnjuje pogoj zahtevanega mentorstva, posebej še ob dejstvu, da so vsi trije poročevalci tožniku dali pozitivno strokovno oceno.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - mladoletnik
Tožena stranka je preuranjeno sklepala na to, da tožnik ni več mladoleten. Sodišče namreč meni, da glede na podatke upravnega spisa obstaja tolikšen dvom v njegovo starost, da ni mogoče brez izvedeniškega mnenja sklepati na njegovo polnoletnost.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - dokazni standard - pravica stranke do izjave
V azilnih zadevah velja načelo, ki ga sicer poleg ESČP uporablja tudi UNHCR, da je treba v dvomu odločiti v korist pritožniku. Omenjeno načelo pa ne gre zamenjevati z dokaznim standardom v azilnih zadevah. Dokazni standard v azilnih zadevah naj bi bil po dobrih praksah držav članic EU in priporočilih UNHCR precej nižji od 50% verjetnosti, da osebi grozi preganjanje ali resna škoda. Upravno sodišče je postavilo, da je dokazni standard v azilnih zadevah nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima - torej nižji od 50 % in seveda še toliko nižji od standarda, ki velja v kazenskem pravu (onkraj razumnega dvoma). Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo.
Zaradi specifičnega položaja prosilcev je dostikrat treba v dvomu glede verodostojnosti navedb odločiti v korist prosilca oziroma mu je treba v primeru pomislekov glede možnosti, da so se dogodki odvijali tako, kot je opisal prosilec, dati možnost, da nedoslednosti ali neskladja pojasni. To pomeni, da je dokazno breme deljeno med prosilca in uradno osebo.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 18, 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - sprememba veroizpovedi - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika zapustila izpostavo azilnega doma pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da za odločitev v zadevi ne izkazujeta več pravnega interesa. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče utemeljenosti tožbe ne presoja. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnikoma pravni interes za vodenje postopka v obravnavanem upravnem sporu prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrglo, saj izpodbijani upravni akt očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnikov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Dublinska uredba temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite (tudi spoštovanje načela nevračanja) in se zato vse te države skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi tudi štejejo kot varne izvorne države, torej jih je analogno mogoče šteti kot varne tretje države v skladu z določili Ženevske konvencije in Newyorškega protokola o statusu beguncev v zvezi z 8. členom Ustave RS, saj se nikogar ne pošlje nazaj v preganjanje, kar je bistvo spoštovanja načela nevračanja.
Sodišče pritrjuje ugotoviti toženke, da v obravnavanem primeru niso podani elementi, ki bi kazali na sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi pomenili utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil tožnik izpostavljen resnični nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Glede na navedeno domnevo iz Dublinske uredbe to pomeni, da je praviloma predaja prosilca drugi državi članici EU brez vsebinske presoje njegove prošnje dopustna. Navedena domneva je sicer lahko izpodbojna, vendar pa sodišče meni, da tožniku tega ni uspelo izkazati.
Stranka ima tako v davčnem postopku kot v postopku pred sodiščem pravico predlagati dokaze v svojo korist, iz česar izvira načelna dolžnost njihove izvedbe, vendar ta dolžnost davčnih organov ni neomejena. Na eni strani je zamejena s formalnimi, zakonskimi omejitvami, po drugi strani pa z vsebinsko presojo, ali obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. Podatki spisov ne potrjujejo tožbenih trditev o neizvedbi predloženih dokazov. V razlogih izpodbijane odločbe davčni organ ob delni zavrnitvi dokaznih predlogov (zaslišanja prič) obrazloženo oceni vse pridobljene in s strani tožnika predložene listinske dokaze. Vsebinsko ocenjena pa so bila tudi pojasnila, ki jih je podal tožnik med inšpekcijskim postopkom. Sodišče v tem pogledu nepravilnosti ali nelogičnosti ne ugotavlja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravna stvar - zdravniško spričevalo - akt strokovne narave
Obravnavano zdravniško spričevalo je akt strokovne narave, kot takega pa ga ni mogoče šteti za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZDen člen 78, 78/2. ZDavP-2 člen 54, 57, 57/6, 67, 67/1. ZDoh-2 člen 82, 82-6, 132, 132/2.
dohodnina - dohodnina od obresti - davčni odtegljaj - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - denacionalizacijski upravičenci - aktivna legitimacija - skrbnik za poseben primer
Davčna obveznost je nastala po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in torej po tem, ko je zapuščina pokojnih denacionalizacijskih upravičencev že prešla na njihove dediče (drugi odstavek 78. člena ZDen). Davčna obveznost nastane z izplačilom dohodka in ni odvisna od zapadlosti kuponov, kot se zmotno zatrjuje v tožbi. Po presoji sodišča zato ni slediti stališču, da je določbo 6. točke 82. člena ZDoh-2 o tem, da dediči štejejo za denacionalizacijske upravičence, če so le-ti umrli pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe, glede obresti mogoče uporabiti le za tiste kupone, ki zapadejo v plačilo po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ne pa tudi za tiste, ki so zapadli pred njeno pravnomočnostjo, in tudi ne tožbenemu stališču, da je tožnika v funkciji skrbnika šteti kot zavezanca za plačilo dohodnine iz naslova prejetih obresti s strani denacionalizacijskih upravičencev.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je sodišče tožnico že večkrat pozvalo, da naj tožbo dopolni predvsem z izpodbijanim upravnim aktom in ji tudi razložilo, da bo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, če tega ne bo storila, vlogo s sklepom zavrglo, je presodilo, da tožnica ni odpravila pomanjkljivosti tožbe in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati. Glede na navedeno je tožbo v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 kot nepolno zavrglo.
uporabno dovoljenje - potrdilo - zahteva za izdajo potrdila - novo dejstvo in nov dokaz - umik zahteve
Ker je po presoji sodišča tožnik dne 19. 8. 2015 pred prvostopenjskim organom podal izrecno izjavo, da umika svoj podpis na izjavi z dne 28. 7. 2015 in je njegov "umik podpisa" šteti kot nedvoumen umik zahtevka za izdajo potrdila po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO, bi moral upravni organ o umiku zahteve odločiti in pri odločitvi upoštevati, da lahko stranka delno ali v celoti, v skladu z določbo prvega odstavka 134. člena ZUP umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.
V postopku, kjer je tožnik vlogo za izdajo potrdila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1 vložil skupaj s solastnikoma objekta, ne gre za stranke z nasprotnim interesom, zato uporaba določbe drugega odstavka 134. člena ZUP v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Iz četrtega odstavka par. 230 LAG izhaja, da če je oškodovanec preminul kot vojni ujetnik ali interniranec v smislu Zakona o povratnikih ali kot v nadaljevanju vojnega ujetništva na prisilnem delu pod tujo oblastjo pridržana oseba, lahko uveljavljajo pregnansko škodo njegovi dediči, v kolikor ti zase pred 28. 12. 1991 izpolnjujejo predpostavke iz prvega do tretjega odstavka; v drugem odstavku pa je med drugim kot pogoj za uveljavljanje izgnanske škode določena pridobitev stalnega prebivališča na območju veljavnosti Zvezne ustave ali Zahodnega Berlina po 31. 12. 1952 in pred 1. 1. 1993, itd. Tožniki tako nimajo prav, da morajo po LAG izpolnjevati vse pogoje tudi dediči, da lahko dobijo odškodnino, saj to iz citirane določbe nedvomno ne izhaja.
Zakonitosti oziroma nezakonitosti aktov o podržavljenju (in ugotovitev, ki iz njih izhajajo) ni mogoče izpodbijati v postopku denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - zamudna sodba
Tožnik ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ni izkazal opravičljivih razlogov, zaradi katerih v zakonskem roku ni odgovoril na tožbo. Kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, je v pritožbi zoper zamudno sodbo, ki jo je vložil sam, navedel razloge za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo, vendar so ti po mnenju sodišča pavšalni in povsem neizkazani. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo zdravstvene težave lahko predstavljajo opravičljiv razlog za zamudo procesnega dejanja, vendar mora biti bolezen oziroma poškodba huda in nenadna. Takšnih razlogov tožnik v pritožni niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve.
Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3. alinee prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj, ker je najemno pogodbo za stanovanje na naslovu ... podpisala 5. 12. 2016, torej ni bila najemnica neprofitnega stanovanja vsaj 2 leti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - brisanje prometa - izdaja računa - zaslišanje priče
Na podlagi osmega odstavka 38. člena ZDavP-2 zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh kasnejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - akontacija dohodnine - davčni odtegljaj - regres - posojilo - vračilo denarja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sporno ostaja vračilo zneskov, ki ga tožnik zatrjuje v tožbi in ga je pred tem zatrjeval in dokazoval v pritožbi in v pripombah na zapisnik, po lastnih navedbah (v pritožbi) pa tudi že med postopkom inšpekcijskega nadzora. Podatkov v poslovnih knjigah ter verodostojnih listin o vračilu denarja sicer ni. Medtem ko tožnikovih navedb in predloženih listin - izjav zaposlenih, iz katerih izhaja, da so zaposleni prejeto gotovino (ob izplačilu regresa v mesecu novembru) vrnili, kot nedopustnih novih dejstev in dokazov prvostopenjski davčni organ ne presodi. Pri čemer tožnik, kot rečeno, v pritožbi izrecno navaja, da je vračilo denarja zatrjeval že v postopku nadzora, kar pomeni, oziroma bi lahko pomenilo, da pripombe v tej zvezi niso nove in da torej ni razloga za to, da se organ prve stopnje o tem ne izreče. Ne izreče pa se o tem niti organ druge stopnje, ki celo šteje kot "nesporno dokazano", da zaposleni izplačane gotovine niso vrnili, kar ni res in kar obenem pomeni, da se ne izreče o bistvenem, saj gre pri zatrjevanem vračilu denarja nedvomno za okoliščino, ki vpliva na obdavčitev.
komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka - komunalna opremljenost zemljišč - dostop do javne ceste
Obračunski strošek opremljenosti določenega območja ne pomeni, da ima nepremičnina neposredni priključek na javno cestno omrežje, lahko tudi preko služnostne poti oziroma na podlagi služnostne pravice ali preko poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam. Bistveno je to, da se tudi tožnikova parcela na tem območju lahko priključi na javno komunalno opremljenost javnih površin, ki leži v tretjem obračunskem območju programa opremljanja
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančna pomoč - javni poziv - ugotovitveni postopek - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal opravljeni primerjavi med vozilom Smart fortwo coupe electric drive in Smart fortwo cabrio in upoštevani vrednosti primerljivega vozila iz spletnega oglasa, četudi bi to lahko in moral storiti že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so razvidne iz poročila tožene stranke. Šele v tožbi je tudi predlagal imenovanje izvedenca avtomobilske stroke. Gre za ugovore, ki so tožbena novota, in jih tožnik ni uveljavljal v ugotovitvenem postopku, četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno opravljanje dela - motnje pri delovanju organa
Sodišče ugotavlja, da je bila tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa o razrešitvi, na podlagi določbe tretjega odstavka 38. člena ZZ, dana možnost seznanitve in izjave o razlogih za razrešitev, torej je tožena stranka to posebno postopkovno določilo formalno upoštevala. Ni pa se opredelila do navedb v tožnikovem odgovoru, ki jih uveljavlja tudi v tožbi in ki se nanašajo na nujnost sprejetja sporne odredbe. Sodišče opozarja, da so postopkovna pravila, s katerimi se stranko pred izdajo odločitve seznani z razlogi, namenjena aktivni udeležbi stranke v postopku, torej ji je dana možnost vplivati tako na procesno kot materialno pravno pravilno odločitev. Ker tožena stranka do tožnikovih navedb ni zavzela stališča, sodišče meni, da ni v celoti sledila postopkovnemu pravilu iz določbe tretjega odstavlja 38. člena ZZ, te napake pa z morebitnimi kasnejšimi pojasnili v odgovoru na tožbo ne more sanirati.