Glede tožbenih ugovorov v zvezi s hrupom zaradi prečrpalne postaje sodišče ugotavlja, da so ti neutemeljeni. Investitorka je s predloženo strokovno oceno o emisijah vira hrupa izkazala, da hrup ne presega dopustne meje, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na škodljivost hrupa na splošno pa glede na to, da je ta v dopustnih mejah, na odločitev ne morejo vplivati.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - gospodarska javna služba - izračun - zavrženje tožbe
Izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z njim namreč ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na osnovi opravljene storitve izvajalec gospodarske javne službe uporabniku storitve, ki je zavezanec za plačilo, izstavi račun, morebitni spor v zvezi s tem med izvajalcem gospodarske javne službe in uporabnikom pa se rešuje pred rednim sodiščem, saj gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - ustna obravnava - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ustna obravnava bi morala biti izvdedena že samo zaradi tega, ker je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za konkretno zadevo ni mogoče trditi.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - poslovno potrebni odhodki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - knjigovodska verodostojna listina
Zaključek o (ne)potrebnosti navedenega odhodka po 29. členu ZDDPO-2, ni nesporno ugotovljen. Navedeni zaključek temelji zgolj na ugotovitvi, da tožnica (na podlagi navedene študije) ni pridobila posla za ruski trg, do ostalih tožničinih ugovorov, s katerimi tožnica utemeljuje potrebnost prizadevanja (in s tem predmetne študije) za namene, da v prihodnosti prodre na ruski trg in s tem povezanih dokaznih predlogov, pa se davčni organ po presoji sodišča ni zadostno opredelil, zaradi česar dejansko stanje v tem delu po presoji sodišča ni popolno ugotovljeno. Na podlagi povedanega v predmetni zadevi po presoji sodišča ni mogoče brez dvomov sprejeti zaključka davčnega organa, da sporni odhodek ni bil potreben za pridobitev tožničinih prihodkov in da torej ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja za davčno priznanje iz 29. člena ZDDPO-2.
Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj dejanskega življenja
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe izhajal iz napačne interpretacije, da bi moral tožnik po vložitvi vloge za začasno prebivanje na odločitev počakati v Sloveniji. Takšne obveznosti tožnik ni imel. Poleg tega je tožnik delal v Nemčiji in zato se je tja že iz ekonomskih razlogov moral vrniti. Tožnik torej zaradi zavrnitve dovoljenja za začasno prebivanje ni mogel prebivati v Sloveniji in je zato vzročno posledična zveza v širšem smislu podana.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba
Med strankama ni sporno, da izpodbijanega akta ni več, ker ga je Upravno sodišče s pravnomočno sodbo v zadevi I U 1591/2016 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, sodišče pa nima nobenega podatka o tem, da bi izpodbijani akt še vedno kakorkoli posegal v pravice ali obveznosti tožeče stranke. Tega tudi ne navaja tožeča stranka. Gre za procesno predpostavko za sprejem tožbe v obravnavo iz določila 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrglo.
V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - urejanje prostora
Ker se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev sodišča - zavrženje tožbe
Odločitev rednih sodišč ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev. Vse zatrjevane kršitve je treba uveljavljati v postopkih, na katere se nanašajo. Tudi kršitev ustavnih pravic je namreč mogoče uveljavljati le v okviru pravnih sredstev, določenih v teh postopkih.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
V predmetni zadevi podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o njih ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja
V zadevah javnih razpisov je presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je organu, ki ocenjuje projekte, prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Navedeno pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik s sodbo pravnomočno obsojen na 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let, pravilno ocenila, da obstajaj razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost in da obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem drugih nasilnih dejanj ali kaznivih dejanj in da je zato podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - razkritje podatkov
Sodišče je ocenilo, da je verjetno, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe, ki Občini Ajdovščina nalaga, da mora A. posredovati Delničarski sporazum, ki ga je ta sklenila s tožečo stranko, slednji nastala težko popravljiva škoda. Če bi se namreč A. še pred pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu seznanilo z Delničarskim sporazumom, kasneje pa bi se izkazalo, da za posredovanje teh podatkov ni pravne podlage, takega razkritja ne bi bilo več mogoče popraviti oz. vzpostaviti prvotnega stanja in je to razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - član nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - pravica delavcev do soupravljanja
Tožena stranka je tožnikovo strokovno usposobljenost, znanja in izkušnje presodila tako po določbi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, kot tudi po določbi 1. točke prvega odstavka tega člena. Iz obrazložitve Odredbe in izpodbijane odločbe namreč nedvomno sledi, da zakonska domneva iz drugega odstavka 67. člena ni podana, obenem pa sledi tudi, da izkušnje in znanje zavarovalnega zastopnika ne pomenijo izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice in da tovrstnega sklepa tudi ne utemeljuje vodenje Sveta delavcev zavarovalnice, torej presoja, da tožnik ustrezne strokovne usposobljenosti ter lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice tudi na drug način ni izkazal.
Tožbenemu stališču, da zakonska ureditev omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oziroma izvotli do te mere, da je ogroženo njeno bistvo, s čemer naj bi bilo poseženo v načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi v ustavno varovano pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, pa po presoji sodišča ni mogoče slediti. Skladno s 75. členom Ustave delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru sta to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot splošni in ZZavar-1 kot specialni predpis. Tožbeno stališče, da je z določbami ZZavar-1 poseženo v ustavno pravico iz 75. člena ne vzdrži že zato, ker Ustava glede načina in pogojev njenega uresničevanja napotuje na zakon.
ZEN člen 6, 6/4, 28, 39, 39/1, 39/5. ZUP člen 113, 113/1, 129, 129/1, 129/1-1, 240, 240/1, 240/2, 246, 246/1, 258, 258/1.
evidentiranje urejene meje - sprožitev sodnega postopka - pravni interes za pritožbo - upravna zadeva - stranka v postopku
Tožnica je že bila v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1. Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati.
V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug predpis ne določa, sledi, da (samostojna) pritožba ni dovoljena, kar narekuje njeno zavrženje v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP, kot je pravilno ravnal organ prve stopnje tudi v konkretnem primeru. Samo poimenovanje konkretnega poziva k sprožitvi sodnega postopka na njegovo zakonitost ne vpliva. Obrazložitev in pouk o pritožbi morajo po prvem odstavku 258. člena ZUP vsebovati le tisti sklepi, zoper katere zakon izrecno dovoljuje pritožbo.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - mladoletna oseba - obremenitev nepremičnin - služnost - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je prvostopni organ svojo odločitev oprl na zaključek, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, v nadaljevanju otrokovih koristi niti ni ugotavljal in se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako mogoče razbrati le kratek povzetek pogodbe, ki je predmet presoje, zaključek skrbnika za posebne primere, da ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah ni v korist otrok, zato s pogodbo ne soglaša, sklicevanje na 113. in 115. člen ZZZDR, ki urejata roditeljsko pravico in njen prenos, ter pavšalen in neobrazložen zaključek organa prve stopnje, da obremenitev nepremičnine ni v korist otrok. Presoje otrokovih koristi, ki je bistvena za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu, na kar pravilno opozori tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, pa organ ni opravil. Dejansko stanje je ostalo glede relevantnih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je skopa in pomanjkljiva.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, je treba obravnavati kot celoto. Postopek s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu po mnenju sodišča predstavlja le predhodno fazo pravdnega postopka.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29. ZDDV-1 člen 63. ZDoh-2 člen 48.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - verodostojna knjigovodska listina
Iz evidence prilivov in odlivov na fiduciarnem računu ter prilivov in odlivov na TRR odvetnika je razvidno, da je tožnik denar s fiduciarnega računa nakazoval na svoj TRR, ga dvigal v gotovini, plačeval svoje račune v gotovini in ga v gotovini polagal na svoj TRR za poplačilo tekočih obveznosti odvetniške pisarne ter z njimi razpolagal kot s svojimi sredstvi oziroma kot s prihodki, doseženimi pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Obenem pa davčnemu organu med postopkom nadzora (kljub izrecnim pozivom) niso bile predložene nikakršne posojilne pogodbe, ki bi jih tožnik sklenil s A., niti niso bila zatrjevana posojilna razmerja razvidna iz evidence v poslovnih knjigah. Tožnik pa tudi ni, kljub večkratnim pozivom, izkazal nobenih prihodkov iz naslova (uspešno) sklenjene sodne poravnave.