povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnica je uvrščena v I. kategorijo invalidnosti, ugotovljene posledice pa je ne prizadevajo le na fiziološkem področju, temveč predvsem na psihičnem področju. Udarec v glavo s posledično oteklino možganov je namreč tožnici povzročil motnje psihičnega funkcioniranja, popoškodbeno nevrotičnost in osebnostno spremenjenost. Tožnica trpi tudi zaradi kognitivnega deficita in psihomotorične upočasnjenosti. Škoda, prizadejana tožnici na področju psihičnega funkcioniranja, nedvomno spada med škode večjega obsega, ki terjajo ustrezno višjo satisfakcijo. Z zvišanjem odškodnine od 4.000.000 SIT na 6.000.000 SIT sodišče druge stopnje ni prekoračilo odškodnin, ki so v sodni praksi dosojane v podobnih primerih škod.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-3.URS člen 15, 15/1, 25, 125.ZS člen 3.ZOR člen 296.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podrejeni tožbeni zahtevek - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti sodbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklepanje prvostopenjskega sodišča o drugem dejstvu, pač pa za njegovo dokazno oceno, sprejeto na podlagi ocene več izvedenih dokazov. Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča o svojstvu tožnika kot fizične osebe pri izročitvi denarja temelji namreč na oceni listinskih dokazov in oceni verodostojnosti izpovedi obeh pravdnih strank.
Ker je bilo v tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku prvič odločeno na pritožbeni stopnji, je vrhovno sodišče ta del drugostopenjske sodbe preizkusilo po pravilih za pritožbeni postopek in ugotovilo, da je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je bila odvzeta možnost obravnavanja njegovega podrejenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, saj tega zahtevka prvostopenjsko sodišče sploh ni obravnavalo, pritožbeno sodišče pa je o njegovi neutemeljenosti odločilo brez obravnave, na kateri bi tožnik lahko imel polno možnost sodelovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - upokojena delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica upokojena delavka prvostopenjskega sodišča, ne predstavlja posega v objektivno nepristranskost drugostopenjskega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, med drugim, da naj bi bila oškodovančeva brezbrižnost edini razlog za prometno nesrečo, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje oziroma uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravil postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZUS, ker je na nejavni seji ugotavljalo dejstva, ki jih je v dopolnitvi odgovora na tožbo zatrjevala tožena stranka, tožečima strankama pa ni omogočilo, da bi se izjavili o teh dejstvih. Podana je bistvena kršitev postopka po 1. točki 1. odstavka in 2. odstavku 72. člena ZUS. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve tožečih strank z odškodninskim zahtevkom na pravdo na podlagi 2. odstavka 63. člena ZUS.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu za azil v izvorni državi ne grozi preganjanje
Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je prosilec za azil navedel za pridobitev azila v RS (verbalno nadlegovanje z žaljivim poimenovanjem "cigan"), ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno-sodni praksi.
gradbeno dovoljenje - začasna odredba - začasna ureditev stanja - procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe - predlog v zvezi s spornim razmerjem
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto razmerje, o katerem je bilo ali bi moralo biti dokončno odločeno s posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo.
azil - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi
V pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene in so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v navedenih določbah ZAzil.
tujci - delovno dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Rok, določen v 23. členu ZZT, je materialni prekluzivni rok, in z njegovim potekom preneha obstajati eden izmed pogojev za pridobitev pravice do osebnega delovnega dovoljenja po 23. členu ZZT.
omejitev gibanja - razlog za omejitev gibanja ni podan - prosilcu ni bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države
Tožena stranka ne more šteti, da je tožnik prošnjo za azil (21.9.2005) umaknil, dokler o tem ne odloči na podlagi določb 42. člena ZAzil. Razlog za omejitev tožnikovega gibanja ni podan, ker iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožniku bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države. Poleg tega je tožnik užival pravice prosilca za azil na podlagi prošnje za azil z dne 21.9.2005, o kateri pa tožena stranka po podatkih upravnih spisov do izdaje sklepa o omejitvi gibanja (4.10.2005) še ni odločila.
določitev zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnica je v postopku ves čas ugovarjala, da sporna zemljišča ne sestavljajo skupaj eno gospodarsko enoto. Ker tožena stranka tožničinih ugovorov ni dovolj presodila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - preganjanje - zavajanje organa in zloraba postopka
Če je podan kateri izmed pogojev iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, se prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem postopku.
akt društva - statut društva - podlaga za vpis sprememb aktov v register društev - komisija za izdelavo in sprejem sprememb statuta - pooblastilo komisiji - veljavnost pooblastila
Akt, ki ni bil sprejet v skladu s pravili (statutom) društva, ni veljaven in ne more biti podlaga za vpis sprememb glede organiziranosti in glede zastopnika društva. Pooblastilo posebni komisiji za izdelavo in sprejem sprememb statuta je veljavno, če je sprejeto po postopku, ki je določen v statutu za sprejem aktov društva.
ZUS člen 16, 25, 59, 75.ZDen člen 1, 3, 8.ZPP člen 80.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - stranka - pravdna sposobnost - tožba vložena v imenu mrtvega - zavrženje tožbe
Tožnik je lahko le živa fizična oseba, ki je pravdno sposobna. Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi ni več obstajala, pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega, ni mogoče odpraviti.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje za azil - verjetno zatrjevano preganjanje
Glede na poročila s Kosova in splošno znanega dejstva, da so lahko preganjani Albanci, ki so med vojno v letu 1999 sodelovali s Srbi, pa ni verjetno, da bi še vedno Srbi preganjali tiste Albance, ki so podpirali OVK in je zato prošnja tožnika, ki je postavil slednjo trditev, očitno neutemeljena, saj mu na Kosovu ne grozi zatrjevano preganjanje.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka
Za izrek ukrepa o začasni omejitvi gibanja zadostuje že sum zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka (3. alinea 1. odstavka 27. člena v zvezi s 5. alineo 1. odstavka 36. člena ZAzil).
revizijski razlogi - obseg preizkusa pravnomočne sodbe - delovno razmerje za določen čas
Ker glede dejanskih zaključkov sodišča revident ni določno uveljavljal revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri sodišče izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati in je bilo vezano na dejanske ugotovitve.
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, iz zatrjevanih dejstev ni razvidno, kako bi lahko bila izjalovitev posla toženkine hčerinske družbe v vzročni zvezi z zatrjevano škodo toženke (stroški investicij v izobraževanje lastnih kadrov, stroški sestave ponudbe in izgubljenim dobičkom). Na tem mestu revizijsko sodišče še dodaja, da obstoj pogodbe in sklicevanje nanjo ne moreta nadomestiti potrebnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev o relevantni vzročni zvezi. Zatrjevanja pravno pomembnih dejstev namreč ni mogoče nadomestiti s predlaganjem dokazov.