V obravnavani zadevi sam obstoj škode ni sporen, nedokazani pa so ostali elementi civilnega delikta, saj tožnik ni dokazal, da je sploh prišlo do zatrjevane prometne nesreče oziroma da se je poškodoval na zatrjevani način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23039
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 364, 364/7, 364/8, 155, 18, 18/2, 343, 343/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 423, 423/2.KZ člen 212, 47, 25, 27, 27/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - glavna obravnava - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - sostorilstvo - pomoč zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi ni obvezna v smislu določb 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Obdolženec je lahko v istem kazenskem postopku zaslišan kot priča glede dejanj, ki niso njegova kazniva dejanja.
Ker niti v zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnjeno, kateri deli prestreženih telefonskih pogovorov naj bi bili pomembni za obsojenčevo obrambo, sodišče ni kršilo pravice do izvajanja materialnopravno relevantnih dokazov v njegovo korist, saj je zahteva obrambe, da se na glavni obravnavi posluša prav vse prestrežene telefonske pogovore tega obsojenca, očitno neupravičena.
Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti je prepozna, saj je bila vložena po preteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, v njej pa je uveljavljena bistvena kršitev, ki v zahtevi sploh ni bila omenjena in torej ne dopolnjuje obrazložitve že uveljavljene kršitve.
Pomanjkljiva ocena verodostojnosti dokaza je lahko kršitev določb 7. odstavka 364. člena ZKP, ne pa kršitev postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Odločilnost prispevka sostorilca (25. člen KZ)ne pomeni nujno, da brez njega kaznivega dejanja objektivno ne bi bilo mogoče izvršiti, zadošča, da bi bila izvršitev bistveno otežena v očeh sostorilcev, presoja pa se ob upoštevanju konkretnih okoliščin, namreč, ali bi se sostorilci odločili za izvršitev kaznivega dejanja na način in v okoliščinah, kot so ga načrtovali, sprejeli vloge v skupni izvršitvi po načelu delitve dela, uporabljena sredstva in podobno.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Ne glede na to, da je tožnik utrpel škodo že dne 24.10.1996 in da je do dneva sojenja pred sodiščem prve stopnje (19.6.2002) preteklo skoraj šest let, ni mogoče utemeljevati revizijske teze, po kateri naj bi zaradi dolgotrajnega postopka tožnik bil upravičen do višje odškodnine. Ta je bila odmerjena po razmerah v času sojenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje. Ne glede na to, da je pravdni postopek trajal dlje predvsem zaradi procesne dejavnosti same tožeče stranke, ni mogoče spregledati dejstva, da je bila odškodnina tožniku v pretežnem delu izplačana že med pravdo.
hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določilom 2. odstavka 215. člena ZKP, saj obsojencu ni bila dana možnost, da bi bil navzoč pri hišni preiskavi, je sodišče ravnalo pravilno, ko je iz kazenskega spisa izločilo vse listine kot dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonito opravljene hišne preiskave.
ZOR člen 45, 45/1, 73, 74, 99, 454, 454/1, 479, 488, 488/1.
predpogodba - kupna pogodba - razlaga pogodb - teorija o realizaciji - konvalidacija - odgovornost za stvarne napake - razveza pogodbe
Pravdni stranki sta v obravnavani pogodbi, ki sta jo naslovili "predpogodba", dogovorili tožnikovo obveznost plačila cene in toženkino obveznost izročiti nepremičnino v posest tožniku, in sicer vse že na podlagi te "predpogodbe". Glede na tako bistveno vsebino obravnavane pogodbe je pravilen pravni zaključek nižjih sodišč, da je ta pogodba (glavna) kupna pogodba po 454. členu ZOR in ne (kupna) predpogodba po 45. členu ZOR, s katero pogodbeni stranki prevzameta zgolj obveznost kasneje skleniti drugo, glavno pogodbo. Določila obravnavane pogodbe, ki govorijo o postopku in pogojih za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o kmetijskih zemljišč, pomenijo po presoji revizijskega sodišča le odložni pogoj, pod katerim so pogodbene stranke sklenile kupno pogodbo. Četudi bi šteli, da pravdni stranki nista zapisali kupne pogodbe, so se pravdne stranke (vsaj) ustno zedinile o bistvenih sestavinah kupne pogodbe, taka oblično pomanjkljivo sklenjena kupna pogodba za nepremičnino pa je zaradi obojestranske pretežne realizacije prevzetih obveznosti konvalidirala po določbi 73. člena ZOR.
ZPP člen 207, 207/3, 337, 337/1, 339, 339/1.ZIZ člen 55, 55/1.
aktivni družbenik - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje prekinjenega postopka - ugovor družbenika
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, s katerim je bil nadaljevan prekinjen postopek, je bila prvo procesno dejanje, s katerim sta dolžnika lahko uveljavljala svoje ugovore glede prehoda obveznosti izbrisane družbe na B. K. v smislu končne ustavne odločbe U-I-153/2000.
denarna odškodnina - izvensodna poravnava - nova škoda
Ker sta sodišči ugotovili, da so se težave zaradi lumboishialgije pojavile že pred sklenitvijo poravnave, da je tožnik zato hodil na številne preglede in da se tudi poslabšanje po sklenitvi poravnave kaže le v obliki za lumboishialgijo tipičnih recidivov, ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da gre za novo škodo.
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se postopek ni pravnomočno končal. V tej zadevi je bila namreč izdana (zamudna) sodba, zoper njo je toženec vložil pritožbo, o tej pa sodišče druge stopnje še ni odločilo. Revizija torej ni bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je postopek pravnomočno končal.
URS člen 23.ZPP člen 2, 2/1, 62, 411. ZUS člen 1, 1/3.
kršitev ustavne pravice - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - spor polne jurisdikcije - ocena zadeve, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico
V obravnavani zadevi gre za spor polne jurisdikcije. Odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe pri predodelitvi otrok razvezanih zakoncev so absolutno nujne zadeve. Sodišče prve stopnje je napačno ugotavljalo predvsem subjektivne razloge na strani sodnika. V teh sporih je treba ocenjevati celotni čas od vložitve predloga v pravdi pa do odločitve upravnega sodišča, ker je pretečeni čas bistveni kriterij za presojo, ali je bilo poseženo v to ustavno pravico. Ker pojem "sojenje brez nepotrebnega odlašanja" ni opredeljen, mora sodišče oceniti zadevo, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico, in sicer z oceno najmanj kriterijev narave zadeve, njene zapletenosti in občutljivosti, dosedanje ravnanje sodišča in strank ter pomen zadeve na tožnika.
ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 50, 81.
preživnina za zakonca - preživnina za otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Ocena o minimalni preživnini je preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08913
ZOR člen 154, 210, 219. ZTLR člen 42.ZPP člen 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
odmena za uporabo tuje nepremičnine - odškodninska odgovornost - izključitev protipravnosti - stvarna služnost - negatorna tožba - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V točkah po ODT označena vrednost spora ni vrednost spornega predmeta, izražena v denarni enoti, in ima enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta (primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.12.1994, objavljeno v Pravnih mnenjih 2/94, str. 5). Zato v zvezi s pravnomočno odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnika ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.
Ker je pravica stvarne služnosti praviloma neodplačna, in ker tožnik ni izkazal morebitnega drugačnega dogovora med lastniki zemljišč, ki bi lastnike gospodujočega zemljišča zavezoval k plačevanju odmene oziroma nadomestila za uporabo služečega zemljišča z namenom izvrševanja služnostne pravice hoje in voženj, ni nikakršne podlage za tožnikov denarni (obligacijski) zahtevek iz tega naslova. Ugotovitev o upravičenosti tožencev do uporabe tožnikovega zemljišča za potrebe dostopa in dovozov na njihovo zemljišče pa jemlje ravnanju tožencev tudi lastnost protipravnosti in s tem izključuje njihovo odškodninsko odgovornost, do katere ne morejo privesti posegi v lastninsko pravico tožnika, ki so dovoljeni in ki niso protipravni.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor o preživljanju, ko preživnina ni prvič določena ali pa ukinjena, je premoženjski spor v katerem je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - trčenje motornega vozila in vlaka - postavitev prometne signalizacije - krivdna odgovornost - izključna krivda oškodovanca
Ob križanju ceste z železniško progo je v določbah ZTVCP uzakonjena prednost železniškega prometa pred cestnim prometom celo ne glede na postavitev zapornic ali cestno-prometne signalizacije.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec ni prišel v slabši položaj zaradi svoje pritožbe pač pa zaradi uspešne pritožbe okrožnega državnega tožilca, ki je pritožbo vložil v njegovo škodo, zato kršitev iz 10. točke 1.odstavka 371. člena ZKP ni podana.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - preživnina - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov
Četrti odstavek 95. člena ZKP pooblašča sodišče, da ob izpolnitvi predpisanih pogojev obdolženca oprosti povrnitve stroškov, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Nima pa sodišče pooblastila, da bi za delo zmožnega obdolženca oprostilo dolžnosti plačevanja preživnine, zato je trenutna brezposelnost - ne glede na to ali je krivdna ali ne -, lahko le razlog za oprostitev plačila stroškov, ne more pa biti razlog za neplačevanje preživnine.
dovoljenost revizije - sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spora znaša za obdobje od avgusta do decembra 1994 le 7.145 SIT, za obdobje od marca do avgusta 1997 pa 10.820 SIT. To pomeni, da toženčeva revizija proti drugostopenjski sodbi o zavrnitvi njegove pritožbe proti prvostopenjski sodbi ni dovoljena. Zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo, drugostopenjsko sodišče pa je tudi pravilno zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju (prve) revizije.