ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 106. Slovenski računovodski standardi (SRS) 21, 21/1. Odredba o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu člen 2. ZUS člen 72, 72/5, 73. ZDavP člen 15.
davek na dodano vrednost - vračilo DDV v potniškem prometu - pogoji za vračilo - verodostojna listina
DDV v potniškem prometu se lahko vrne le, če prodajalec skupaj z drugimi predpisanimi pogoji vlogi za vračilo predloži tudi verodostojno listino, da je predhodno DDV vrnil kupcu, tujcu v potniškem prometu. Taka listina pa dnevni blagajniški izpisek ni, saj na njem ni podpisa kupca o vračilu DDV.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 106. Slovenski računovodski standardi (SRS) 21, 21/1. Odredba o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu člen 2. ZUS člen 72, 72/5, 73. ZDavP člen 15.
davek na dodano vrednost - vračilo DDV v potniškem prometu - pogoji za vračilo - verodostojna listina
Vračilo davka na dodano vrednost je prodajalcu možno le, če z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, kar pa dnevni blagajniški izdatki brez podpisa kupca niso, izkaže, da je predhodno DDV vrnil kupcu, tuji fizični osebi v potniškem prometu.
ZDDV člen 34, 34/1-5, 40, 40/6, 53, 54. ZUS člen 23, 23/3, 73.
davek na dodano vrednost - vračilo DDV pravni osebi, ki nima sedeža v Sloveniji - verodostojna listina - račun - predpisane sestavine na računu
DDV je mogoče vrniti pravni osebi, ki nima sedeža v Sloveniji le, če so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDDV, med drugim tudi, če je DDV izkazan na računih (6. odst. 40. čl. ZDDV), ki morajo imeti predpisane sestavine (34. člen ZDDV). Če na računu ni naveden podatek o vrsti in količini blaga oziroma storitev, račun nima predpisanih sestavin in zato DDV ni mogoče vrniti.
ZPD. ZDP člen 14, 14/4. SRS 4.18., 12.5., 4.11., 4.1. ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/3, 72/5, 77, 77/2-3.
prometni davek in davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - nedopustnost pritožbenega razloga - uporaba srednjega tečaja Banke Slovenije v davčnih zadevah - nabavna cena - dvakratno plačilo prometnega davka
Zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. V pritožbi zoper prvostopno sodbo je v upravnem sporu dopustno uveljavljati pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče. Srednji tečaj Banke Slovenije se uporablja pri izkazovanju rezultatov iz poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu. Nabavna cena uvoženih zdravil ne zajema stroškov v zvezi s prevajanjem, tiskanjem in fotokopiranjem navodil za uporabo v slovenščino, in tudi ne posrednih stroškov nabave (PTT, telefon, prevoz do kupcev). Če davčni zavezanec ne izkaže pravilno davčne osnove, ne gre za dvojno plačilo davka, če mu davčni organ davek pravilno in zakonito odmeri z odmerno odločbo.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V gospodarskem sporu je za dovoljenost revizije z določbo 490. člena ZPP predpisano, da mora vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašati več kot 5.000.000,00 SIT.
ZIZ člen 9, 9/2, 17, 17/3, 54, 54/2. ZPPSL člen 125, 125/1.ZPP člen 334, 334/1.ZOR člen 763.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved pravici do pritožbe in učinek na stečajno maso
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - reakcija oškodovanca na izsiljevanje prednosti
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je zavarovanec tožeče stranke prispeval k prometni nezgodi, in sicer z neprimerno in nerodno reakcijo. Vendar pa mu zaradi "premale pozornosti na napake drugega" še ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s splošno obveznostjo preprečevanja škode iz 16. člena takrat veljavnega ZOR, ki se v prometu odraža kot pravilo defenzivne vožnje. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je nevarno situacijo s svojo vožnjo zakrivil zavarovanec tožene stranke, da pa je bila vožnja zavarovanca tožeče stranke le reakcija nanjo. Zato prispevka slednjega k nastanku škode ni mogoče šteti za bistvenega.
V tovrstnih sporih je treba upoštevati, da je odločitev o deležih odgovornosti odvisna od številnih okoliščin vsakega posamičnega primera in da se pravno sklepanje pogosto prepleta z ugotavljanjem številnih konkretnih dejanskih okoliščin ravnanja strank v posamičnem primeru.
ZIZ člen 40, 40/1, 145. Navodilo o vsebini in načinu vodenja registra imetnikov računov pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 11.ZPP člen 108, 108/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - podatki o enoti APP - številka žiro računa dolžnika - pridobitev podatkov iz registra imetnikov računov pri APP
Podatki iz registra imetnikov računov so (javno) dostopni. Zakonodajna ureditev vpogledov in načina pridobivanja podatkov iz drugih javnih evidenc in registrov (npr. zemljiški knjige in sodnega registra) za presojo ni relevantna in zahteva za varstvo zakonitosti s poudarjanjem teh razlik ne more uspeti.
S tem ko upnik na zahtevo sodišča sporoči le podatek o organizaciji plačilnega prometa, pri kateri ima dolžnik odprt račun, ne pa tudi številke tega računa in hkrati predlaga, naj le-tega pridobi sodišče samo, predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine popravil tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot popolno vlogo (15. člen ZIZ, prvi odstavek 40 člen ZIZ in 145. člen ZIZ /v besedilu pred novelo ZIZ-A/ v zvezi s 15. in 108. členom ZPP).
ZIZ člen 171. ZPPSL člen 111, 143, 143/1, 143/2, 143/4.ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o stvarni pristojnosti - izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - pristop k izvršbi
Določbe 171. člena ZIZ urejajo razmerje med dvema (ali več) izvršbama na isti nepremičnini. Določba 1. odstavka prepoveduje sočasen tek dveh izvršb na isti nepremičnini, v 2. odstavku pa je določeno, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. V tem sporu o stvarni pristojnosti ne gre za tak primer.
Če je s pravili tožnika vendarle potreben podpis za to posebej pooblaščene osebe, je to stvar povsem notranje sfere tožnika, ki ne more predstavljati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena ZPP).
ZPP člen 205, 207, 207/2, 339, 339/2-11, 350, 350/1-1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka v postopku - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - nedopustnost izvršbe
V 11. točki drugega odstavka 339. člena je določeno, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, "če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka ...". Toda toženka je bila po podatkih sodnega registra s sklepom Srg ... dne 20.8.2003 izbrisana iz registra, torej precej po tem, ko je sodišče prve stopnje 17.12.2002 izdalo sodbo. Ker pa je za sojenje odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave in je tedaj toženka obstojala, ni bilo razlogov za prekinitev postopka. To je tudi v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno omogoča izdajo odločbe, če je razlog za prekinitev nastal po koncu glavne obravnave. Pri tem bi lahko nastal problem udeležbe toženke v pritožbenem postopku, če ne bi imela pooblaščenca, toda tega je imela, zato tudi ni bil izpolnjen razlog iz 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, kot zmotno navaja tožnica. Sodišče druge stopnje je torej pravilno upoštevalo, da se pravnomočnost sodbe nanaša na pravno razmerje, kakršno obstaja v času zaključka glavne obravnave, to je v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljaviti nova dejstva in nove dokaze in da ne zajema sprememb, ki so nastopile kasneje.
Tožnica trdi, da je postala izključna lastnica premoženja na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga zakonca za potrebe razveznega postopka sklenila pri notarju. Toda tak sporazum je le pogoj za sporazumno razvezo in se v sodbo o sporazumni razvezi ne povzame. Zato ne drži, da je tožnica postala lastnica nepremičnine, ki jo izločuje, na podlagi sodne odločbe o razvezi zakonske zveze. Obligacijsko pravico, na podlagi katere bi lahko pridobila lastninsko pravico, je pridobila na podlagi pogodbe, bi pa morala še poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo in če tega ni storila, jo zadenejo pravne posledice.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - tožene stranke kot enotni sosporniki
V nasprotni tožbi označena vrednost spora obeh, v tej pravdi spornih šestnajstin, je znašala 2.100.000 SIT. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se določi vrednost spornega predmeta za vsakega toženca posebej, kar pomeni, da se v vsakem primeru za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vrednosti posameznih zahtevkov ne seštevajo, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe pa se presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta.
Tudi v materialnem sosporništvu, sicer velja načelo samostojnosti posameznih sospornikov, vendar pa je to načelo omejeno v primeru enotnega in nujnega sosporništva. V konkretnem primeru gre za primer enotnega sosporništva, ko sosporništvo sicer ni zakonita nujnost (kot pri nujnem sosporništvu) in more vsak posamezni udeleženec zase tožiti in tudi biti tožen. Toda če jih je že več tožilo, ali če je bilo več toženih, je odločba celotnega spora lahko le enotna, to je nasproti- vsem istočasna in enake vsebine (Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 311). Šteje se, da je na tisti strani, kjer so sosporniki, le ena oseba pravdna stranka (196. člen ZPP).
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti pred vložitvijo predloga za oprostitev sodnih taks
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, glede na določbe 14. člena v zvezi s 1. točko 2. odstavka 4. člena in 2. točko 2. odstavka 4. člena ZST, zamudila čas, v katerem bi lahko predlagala oprostitev plačila sodne takse za tožbo.
identiteta med obtožbo in sodbo - oprostilna sodba - drugačna pravna presoja dejanja
Ker je bila oprostilna sodba izrečena iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, torej ker dejanje, opisano v obtožbi, sploh ni bilo dokazano, tudi ni podlage za ugotavljanje, ali sta obdolženca s svojim ravnanjem izpolnila zakonske znake blažjega kaznivega dejanja. To bi bilo mogoče le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP, torej v primeru, ko bi šlo za pravno vprašanje, ali so v dejanju obdolženih opisani znaki enega od drugih navedenih kaznivih dejanj.
Če tretja oseba zatrjuje, da je lastnik parcele, ki je predmet vračanja, ker jo je kupil od nekoga drugega, parcela in kupec pa niti nista vpisana v zemljiški knjigi, prekinitev upravnega postopka ni obligatorna.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - denarna terjatev zakonca - plačilo kupnine - zastaranje
Pri enostranski prodaji predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev ni več spora o deležih na tem premoženju.