Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 22, 22-1, 33, 33-2, 34, 34-2, 35, 35-3, 36, 76, 76-2.ZMZPP člen 94, 95, 96, 97, 98,108, 109, 110, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu - pristojnost slovenskega sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - udeležba stranke v postopku - nemška sodba
Po 1.5.2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije in jo veže Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z 22. decembra 2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah, ki je bila dopolnjena z uredbo št. 1496/2002 z 21. avgusta 2002 in Aktom, ki se nanaša na pristop novih članic.
Glede na to, da Uredba velja od 1.3.2002 (člen 76) in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v pritožbenem postopku v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila. Uredba temelji na medsebojnem zaupanju v zagotavljanje sodnega varstva znotraj skupnosti, kar opravičuje samodejno priznavanje sodb, izdanih v državi članici, ne da bi bil zato potreben kakršenkoli postopek, razen v spornih zadevah (točka 16 uvodnih določil). Zato se po členu 33 Uredbe sodba, izdana v državi člani, v drugi državi članici prizna, ne da bi bil v ta namen potreben kakršenkoli postopek. Toda predlagatelj je še pred uveljavitvijo Uredbe na območju Republike Slovenije vložil zahtevo za priznanje nemške sodbe, kar je mogoče tudi po členu 33, točki 2 in nekateri to celo priporočajo, ker bi se neposredna zahteva za izvršitev tuje sodne odločbe lahko zavlekla.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do odškodnine - posredni oškodovanci - brat - posebno težka invalidnost - čas škodnega dogodka in uporaba OZ - načelo pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom - enotna sodna praksa
Odškodninsko pravo ureja OZ, ki je začel veljati 1.1.2002, torej je veljal v času sojenja pred sodiščema prve in druge stopnje. Toda v 1060. členu OZ je zakonodajalec posebej določil, da se OZ ne uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Ker tožnik uveljavlja odškodnino na podlagi nedopustnega ravnanja drugotoženca, ki je povzročil nesrečo in poškodoval tožnikovo sestro že 9.6.1992, ni mogoče uporabiti določil OZ, konkretno 180. člena, temveč tista materialnopravna določila, ki so veljala v letu 1992, torej 201. člen ZOR.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev utemeljenega suma kot enega od zakonskih pogojev za pripor v fazi vložene obtožnice sodišču ne nalaga ocene verodostojnosti oziroma zanesljivosti dokazov, saj je to naloga razpravljajočega senata na glavni obravnavi.
vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Če tožeča stranka kljub zahtevi sodišča svoje vloge ne dopolni in je zato ni mogoče obravnavati kot tožbe v upravnem sporu, sodišče prve stopnje tako vlogo zavrže.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22978
ZKP člen 355, 355/1, 420, 420/2.KZ člen 325, 325/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - izvajanje dokazov - izvedenstvo - dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je oškodovanec nepripet sedel na sopotnikovem sedežu in da se ni hotel pripeti kljub izrecni obsojenčevi zahtevi, naj to stori, nima takega pomena, da bi pretrgalo vzročno zvezo med obsojenčevo protipredpisno vožnjo in oškodovančevo hudo telesno poškodbo. Upoštevati ga je mogoče le kot olajševalno okoliščino pri odmeri kazenske sankcije ali v primeru uveljavljanega odškodninskega zahtevka kot prispevek oškodovanca k nastali škodni posledici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22830
KZ člen 325.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je obdolženec vozilo upravljal v vinjenem stanju, mora ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je bila obdolženčeva vinjenost vzrok kateri od ostalih kršitev predpisov o prometni varnosti, preko te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice.
izpolnjevanje pogojev za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tožnikovo utemeljevanje prošnje za azil, da so ga maltretirali bivši pripadniki OVK, ker se jim v vojni ni priključil, kaže na očitno neutemeljenost prošnje, saj je na Kosovu zaščita za te skupine ljudi.
obvestilo o neplačanem davku - začasna odredba - zahteva za zadržanje obvestila o neplačanem davku - pravna narava obvestila
Obvestilo o neplačanem davku ni upravni akt, saj z njim za dolžnika ne nastane obveznost in se ne izvršuje; zato tudi ni mogoče z začasno odredbo zahtevati zadržanje izvršitve obvestila o neplačanem davku.
Tožnik, ki je osem mesecev po ilegalnem prehodu čez mejo vložil prošnjo za azil, ko je bil priveden v Center za tujce, ni nemudoma vložil prošnje za azil; utemeljen je sklep, da je zlorabil azilni postopek, da ne bi bil odstranjen iz Slovenije.
Pravica do prošnje za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 89. člena ZKP je obdolženčeva osebna pravica, ne pa tudi pravica ostalih upravičencev do pritožbe ter je določena izključno v obdolženčevo korist in samo, če so opravičljivi razlogi za zamudo nastali pri obdolžencu. Pri tem pa ni mogoče že vnaprej izključiti, da ne bi bil tak razlog podan tudi v primerih, ko bi bil glede na njun dogovor obdolženec prepričan, da bo zagovornik vložil pritožbo, pa slednji tega zaradi dogodkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti, objektivno ni mogel storiti.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu azila ne grozi preganjanje
Iz poročil UNHCR in drugih organizacij je razvidno, da je na Kosovu dovolj zaščite (policija, UNMIK in KFOR), da sorodniki Albancev, ki so sodelovali s Srbi, ne sodijo v skupino ljudi, ki bi bili ogroženi oz. da bi jim grozilo preganjanje v smislu ZAzil, obstaja pa tudi realna možnost notranje razselitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Določba 427. člena ZKP daje pooblastilo Vrhovnemu sodišču, da v primerih, ko ugotovi, da je podan precejšen dvom glede resničnosti odločilnih dejstev, po uradni dolžnosti razveljavi izpodbijano odločbo. Stranki se na to določbo ne moreta sklicevati, saj bi to v nasprotnem pomenilo, da lahko na posreden način izpodbijata pravnomočno sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar pa nista upravičeni storiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22842
URS člen 22.KZ člen 196, 196/2.ZKP člen 378, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - hudodelska združba - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja po 2. odstavku 196. člena KZ je podana, če ob izkazanem skupnem namenu za izvrševanje temeljne oblike kaznivega dejanja člani združbe storijo najmanj eno takšno kaznivo dejanje.
očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - pojem preganjanja
Tožniki v svojih prošnjah za azil niso navajali konkretnih preganjanj, pač pa so navajali le žaljivke in zaničevanja, kar pa ne moremo šteti za preganjanje v takem smislu, kot se je izoblikovalo v upravnosodni praksi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17313
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36-2. ZUS člen 59, 59/1,77, 77/2-1, 77/2-3.
prošnja za azil - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna presoja listine
Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo zapisnik o zaslišanju tožnika, torej listino v upravnih spisih, pritožbeno sodišče pa po svoji presoji istih listin sklepa, da je tožena stranka izvedla postopek pravilno, je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17289
ZUS člen 24, 27,34. ZAzil člen 27.
azil - sklep o omejitvi gibanja - pritožba - začetek upravnega spora - vložitev pritožbe pri sodišču
Ker se upravni spor zoper sklep o omejitvi gibanja začne s pritožbo, se mora ta pritožba vložiti pri pristojnem sodišču, ki odloča o upravnem sporu in ne pri organu, ki je odločil o omejitvi gibanja. Če stranka vloži pritožbo pri organu (in sicer zadnji dan pritožbenega roka), je pritožba, vložena pri sodišču, (lahko) prepozna.