azil - omejitev gibanja - razlogi za omejitev gibanja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka
Prosilcu za azil se lahko začasno omeji gibanje, če obstaja sum, da zavaja organ oz. zlorablja postopek, za kar se šteje tudi, če vloži prošnjo za azil zato, da bi odložil odstranitev iz Slovenije. Prav ta razlog pa je v tem primeru podan, saj je prosilec vložil prošnjo za azil šele, ko se je že dva dni nahajal v centru za tujce, kjer je čakal na odstranitev iz Slovenije, v Slovenijo pa je prišel že prej, bil v M. in L. in se nato odpravil v G. v Italijo, kjer so ga prijele italijanske oblasti in ga vrnile v Slovenijo.
vzročna zveza - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vmesna sodba - odgovornost cestnega podjetja - teorija adekvatne vzročnosti - teorija ekvivalenčnosti - "but for" test - ratio legis vzročnost - padec na poledenelem cestišču
ZOR vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem ali škodljivim dogodkom in posledico samo omenja in je natančno ne opredeli. Zato sodna praksa od primera do primera sama odgovarja na vprašanje vzročne zveze in si pomaga s teoretičnimi spoznanji.
V konkretnem primeru je škodo povzročilo več okoliščin, za katere odgovarja toženkin zavarovanec (kumulativna vzročnost). Neposredna vzročna zveza pa obstaja med tožničinim padcem na poledenelem cestišču, na katero je bila prisiljena stopiti, in telesno poškodbo.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova kazenskega postopka
Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka ni izpolnjen, če prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne navaja nobenega od razlogov za obnovo postopka iz določbe 1. odstavka 410. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka
Sodišče v tej zadevi ne bo več postopalo - le pisno sodbo bo moralo izdati. Že iz tega razloga je bilo treba neutemeljen predlog za delegacijo zavrniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23069
KZ-77 člen 133, 133/2.KZ člen 244, 244/1, 7, 3.ZKP člen 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - časovna veljavnost kazenskega zakona
Ker je kot čas storitve nadaljevanega kaznivega dejanja treba šteti čas, v katerem je bilo izvršeno zadnje dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja, se v primeru, če je novi zakon milejši, ta uporabi za nadaljevano kaznivo dejanje v celoti, če pa je strožji, se uporabi s tem, da se ne upoštevajo dejanja iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja, ki po prejšnjem (starem) zakonu niso predstavljala kaznivega dejanja.
Kazenskopravni normi iz 133. člena KZ-77 in 244. člena KZ sta identični, čeprav je protipravnost pridobitve premoženjske koristi izpuščena iz abstraktnega opisa dejanja. Premoženjska korist, ki izvira iz izrabe položaja, prestopitve meje storilčevih pravic ali iz tega, da storilec ne opravi svoje dolžnosti, je pričakovana posledica protipravne dejavnosti. Zato je premoženjska korist vselej protipravna, čeprav je zakon kot take izrecno ne opredeljuje.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza in ga sme zavrniti, če ugotovi, da je za pravilno odločitev v posamezni zadevi dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo. Dokazni predlog mora sprejeti le, če se izkaže, da bi lahko neizvedeni dokaz ustvarjal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti utegnil imeti za posledico izrek oprostilne sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se zagovornik ne strinja z zaključki sodišča glede obstoja utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora iz kateregakoli pripornega razloga, s tem uveljavlja razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - neverodostojnost prosilčeve zgodbe
Tožena stranka je dolžna takoj odločiti v skladu z načelom zakonitosti in zavrniti prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila.
V postopku pred sodiščem prve stopnje se je dokaz, ki ga je predlagala tožeča stranka izjalovil. Stranka je zato na drugem naroku predlagala, naj sodišče postavi izvedenca. Ker stranka brez svoje krivde tega dokaza ni predlagala prej, je tak dokazni predlog upošteven.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
ZDDV člen 34, 34/1-5, 40, 40/6, 54. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 98. ZUS člen 23, 23/3, 73.
davki - davek na dodano vrednost - vračilo DDV zavezancu, ki nima sedeža v R Sloveniji - račun kot verodostojna listina za vračilo DDV - predpisane sestavine računa
Če račun, ki je obvezna priloga vloge za vračilo DDV, nima vseh s 34. členom ZDDV predpisanih sestavin, zavezancu DDV ni mogoče vrniti.
ZDDPO (1990) člen 10, 15, 20, 20/3, 26a. ZDDPO člen 39, 40, 49. ZDavP člen 202. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2-3. ZRač člen 70, 70/1, 70/2, 70/3.
davek od dobička pravnih oseb - uveljavljanje davčnih olajšav - zamudne obresti - rok za začetek teka zamudnih obresti
Davčne olajšave je mogoče uveljavljati le do izteka roka za oddajo davčnega obračuna, ne pa tudi v kontrolnem postopku, ki ga izvaja davčna inšpekcija. Rok za začetek teka zamudnih obresti začne teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe.
Storjeno kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 325. člena KZ v vinjenem stanju ter storjeni prekrški zaradi vinjenosti obsojenca predstavljajo ustrezno podlago za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil in s tem za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja po 1. odstavku 68. člena KZ.
ZPD člen 5, 6, 7. ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 23, 23/3, 26, 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3. ZUP (1986) člen 247.
prometni davek - pogojna oprostitev - začetek teka zamudnih obresti
Pogojna davčna oprostitev plačila prometnega davka je možna le, če so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v 6. in 7. členu Zakona o prometnem davku. Če knjigovodska dokumentacija ni verodostojna, pogojna oprostitev plačila ni možna. ZPD ne loči pogojev na bistvene in nebistvene. Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe.
ZDDPO. ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406.ZISDU člen 27, 27/3, 82, 82/2, 125, 139. SRS.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti
Pri obračunu davka od dobička pravnih oseb mora družba za upravljanje upoštevati tudi Metodologijo za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada ter sklep o spremembi te metodologije. Stroški najemnine in stroški zbiranja certifikatov se knjižijo v letu nastanka, ne pa v letu, ko se začnejo najeti prostori uporabljati oz. ko da k stroškom zbiranja certifikatov potrditev pristojno ministrstvo. Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe.
prometni davek - vračilo - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - glavna obravnava
Vračilo, na podlagi odločbe davčne inšpekcije, plačanega prometnega davka lahko zavezanec uspešno zahteva le, če se predhodno odpravi, razveljavi oziroma spremeni odločba inšpekcije, s katero je bilo plačilo davka naloženo. Ni mogoče odločati o vračilu plačanega prometnega davka, dokler o obveznosti tega plačila obstoja izvršljiva (celo pravnomočna) odločba.
SRS l.3., 21., 21.12., 21.5., 21.9., 1.9., 1.10., 1.11., 1.12., 1.13., 1.14., 1.15., 13. ZDDPO člen 11, 15, 17. ZDoh člen 16, 16/1. ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - odmera - nedopustnost pritožbenega ugovora zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zamudne obresti - verodostojne listine - solidarnostne pomoči - amortizacija novo nabavljenih nepremičnin
V pritožbi zoper prvostopno sodbo je dopustno uveljavljati razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če je to stanje ugotavljalo prvostopno sodišče. Zamudne obresti od neplačanih davkov začnejo teči z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Davčno relevantne poslovne dogodke je mogoče upoštevati le na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Solidarnostna pomoč delavcem je le tista, ki je predvidena s kolektivno pogodbo oziroma podjetniško pogodbo po kriterijih, ki jih določi sindikat. Ni solidarnostna pomoč enak denarni znesek, ki ga prejmejo vsi delavci, temveč je tak prejemek osebni prejemek, ki mora biti tako tudi obdavčen. Nabavna vrednost kupljenih nepremičnin je cena iz kupoprodajne pogodbe brez popravkov vrednosti zaradi amortizacije, saj se ob nabavi amortizacija še ne more obračunati.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanjU Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 106. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 21/1. ZDavP člen 15. ZUS člen 72, 72/5, 73. Odredba o plačevanju z gotovino in bagajniškem maksimumu člen 2.
nastanek obveznosti obračuna DDV - DDV
Za vračilo DDV mora prodajalec z verodostojno listino izkazati med drugim tudi to, da je predhodno DDV vrnil kupcu. Za verodostojno listino za tak primer se ne šteje dnevno sestavljeni zbirni blagajniški izdatek, ker iz njega ni razvidno, kateremu kupcu je bil DDV vrnjen, manjka pa tudi podpis kupca.