ZDen člen 3, 4, 5, 44, 44/1, 44/3, 44/5, 72, 72/2.ZS člen 2. ZUS člen 73.
vračanje arondiranih zemljišč - revalorizacija odškodnine, dane ob podržavljenju - vrednotenje kmetijskih zemljišč - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Zemljišča, podržavljena z odločbo o arondaciji, izdano na podlagi ZKZ/79 niso predmet vračanja niti po 3. niti po 4. členu ZDen, zemljišča, podržavljena z arondacijsko odločbo, izdano na podlagi TZIKZ, so predmet vračanja po 3. členu ZDen, če arondiranec ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Za ustrezna nadomestna zemljišča se štejejo zemljišča, ki so presegla 70% vrednosti podržavljenih zemljišč, zemljišča odvzeta brez pravnega naslova pred letom 1963 se vračajo po 4. členu ZDen, če je bila dana odškodnina do 30% vrednosti podržavljenih zemljišč. Denarne odškodnine, dane ob podržavljenju, se na sedanjo vrednost preračunajo na podlagi Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Vrednost kmetijskih zemljišč in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, se v postopku denacionalizacije izračuna po Odloku o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Odškodnina za nezmožnost uporabe podržavljenega premoženja od podržavljenja do uveljavitve ZDen se ne prizna. O vračanju premoženja, podržavljenega z arondacijsko odločbo, odloča upravni organ.
ZUS člen 16, 16/1, 50, 72, 72/4, 74.ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2-10.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - dokazni predlog z zaslišanjem prič - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranka v tožbi ali v odgovoru na tožbo zahteva, da prvostopno sodišče odloči o tožbi po opravljeni glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje, če o tožbi odloča meritorno, glavno obravnavo dolžno opraviti. Katere dokaze bo na njej izvedlo, pa je stvar sodišča.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja drugega objekta od dovoljenega - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Ker se potrdilo o priglašenih delih nanaša na gradnjo kleti in garaže tlorisne velikosti 5,30 m x 10 m, investitor pa je dejansko zgradil klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m, sta po presoji pritožbenega sodišča tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka pravilno presodila, da je investitor zgradil povsem drug objekt od dovoljenega, za zgrajeni objekt pa ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Ob tako ugotovljenih okoliščinah so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.
ZTel člen 35, 35/4, 35/5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 3, 4, 4/1.
radijske frekvence - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc
Pojme "obramba", "varnost", "zaščita", in "reševanje" v smislu določbe 5. odstavka 35. člena ZTel je treba razlagati tako, da gre za izvajanje zaščite in reševanja ter pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč ter vojnih dogodkov in za izvajanje ukrepov za odpravo posledic le-teh.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev utemeljenega suma kot enega od zakonskih pogojev za pripor v fazi vložene obtožnice sodišču ne nalaga ocene verodostojnosti oziroma zanesljivosti dokazov, saj je to naloga razpravljajočega senata na glavni obravnavi.
ZPP člen 187, 188, 190, 202, 208, 377. ZGD člen 533a.
dovoljenost revizije zoper sklep - sosporniška intervencija - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba na strani tožeče stranke - oddelitev
Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog prevzemne družbe, da bi vstopila v pravdo namesto prenosne družbe, nima narave sklepa, s katerim bi bil za prevzemno družbo postopek pravnomočno končan.
Prevzemna družba namreč lahko v pravdi še vedno nastopa kot sosporniški intervenient. Revizija zoper tak sklep zato ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22820
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/6, 117, 217, 217/1.ZKP člen 372, 372-5, 378, 378/4.
zastaranje kazenskega pregona - goljufija - amnestija - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker je višje sodišče odločilo o pritožbi obsojenkinega zagovornika potem, ko je že preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona.
Vložnica zahteve ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da bi izvedba predlaganega dokaza vplivala na drugačno presojo dejstev, ki jih je sodišče ugotovilo v zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenkino pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
ZUS člen 59, 67, 73. ZUN člen 72, 73, 73/1, 73/2.ZGO člen 91, 91/4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - vzpostavitev prejšnje stanje - odstranitev nadstrešnice
Pri odstranitvi nadstrešnice ne gre za poseg v prostor, kjer ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja in zato pri tej vrsti posega ne pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 2. odstavka 73. člena ZUN. temveč po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN.
plačilo carine - upravni postopek - opredelitev organa do vseh pritožbenih navedb
Če gre za embalažo, ki je skoraj enaka embalaži drugega proizvajalca in je podan ugovor o različnem obravnavanju, mora tožena stranka ta ugovor presoditi in nanj odgovoriti v odločbi.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 22, 22-1, 33, 33-2, 34, 34-2, 35, 35-3, 36, 76, 76-2.ZMZPP člen 94, 95, 96, 97, 98,108, 109, 110, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu - pristojnost slovenskega sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - udeležba stranke v postopku - nemška sodba
Po 1.5.2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije in jo veže Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z 22. decembra 2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah, ki je bila dopolnjena z uredbo št. 1496/2002 z 21. avgusta 2002 in Aktom, ki se nanaša na pristop novih članic.
Glede na to, da Uredba velja od 1.3.2002 (člen 76) in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v pritožbenem postopku v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila. Uredba temelji na medsebojnem zaupanju v zagotavljanje sodnega varstva znotraj skupnosti, kar opravičuje samodejno priznavanje sodb, izdanih v državi članici, ne da bi bil zato potreben kakršenkoli postopek, razen v spornih zadevah (točka 16 uvodnih določil). Zato se po členu 33 Uredbe sodba, izdana v državi člani, v drugi državi članici prizna, ne da bi bil v ta namen potreben kakršenkoli postopek. Toda predlagatelj je še pred uveljavitvijo Uredbe na območju Republike Slovenije vložil zahtevo za priznanje nemške sodbe, kar je mogoče tudi po členu 33, točki 2 in nekateri to celo priporočajo, ker bi se neposredna zahteva za izvršitev tuje sodne odločbe lahko zavlekla.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper vsak pravnomočni sklep o odreditvi pripora, zoper sklep o podaljšanju pripora pa le, če je sklep med preiskavo izdal senat Vrhovnega sodišča RS (zoper ta sklep ni pritožbe) in zoper prvi sklep o podaljšanju pripora, ki ga izda zunajobravnavni senat po vložitvi obtožnice glede obtoženca, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo med stranko in bivšim sodnikom pristojnega sodišča
Tehtni razlogi za delegacijo niso podani. V tej zadevi druge tožnice ne zastopa njen sin B.A., samo dejstvo, gre za nekdanjega sodnika višjega sodišča, pa ni razlog za izločitev vseh sodnikov in sodnic tega sodišča.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja dodelitve brezplačne pravne pomoči - nerešena zadeva, ki je razlog, da se je oseba znašla v življenski stiski - minimalni znesek nepriznane odškodnine
Minimalni znesek nepriznane odškodnine ni nerešena zadeva razlog, zaradi katerega se je prosilec znašel v življenjski stiski (5. alinea 1. odst. 24. člena ZBPP).
ZUS člen 25, 25/3-1, 59, 60, 60/1-3, 74.ZDen člen 57.
denacionalizacija - organi postopka - pristojnost za odločanje o pritožbah
Pristojnost za odločanje o pritožbah zoper odločbe v postopkih denacionalizacije je po 57. členu ZDen razdeljena med ustreznimi ministrstvi glede na predmet denacionalizacijskega zahtevka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinski zadevi - država zadnjega prebivališča zapustnika
Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do odškodnine - posredni oškodovanci - brat - posebno težka invalidnost - čas škodnega dogodka in uporaba OZ - načelo pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom - enotna sodna praksa
Odškodninsko pravo ureja OZ, ki je začel veljati 1.1.2002, torej je veljal v času sojenja pred sodiščema prve in druge stopnje. Toda v 1060. členu OZ je zakonodajalec posebej določil, da se OZ ne uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Ker tožnik uveljavlja odškodnino na podlagi nedopustnega ravnanja drugotoženca, ki je povzročil nesrečo in poškodoval tožnikovo sestro že 9.6.1992, ni mogoče uporabiti določil OZ, konkretno 180. člena, temveč tista materialnopravna določila, ki so veljala v letu 1992, torej 201. člen ZOR.