ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/2.ZOR člen 210, 214.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - dobiček od iger na srečo - odplačilo stanovanjskega kredita - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve
Dejstvo, da je tožnik po razvezi odplačal pretežen del obrokov za kupljeno stanovanje, ne vpliva na višino njegovega deleža na skupnem premoženju.
URS člen 29.ZKP člen 255, 255/4, 258, 333, 333/7, 420, 420/2, 472, 472-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - izredna omilitev kazni - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - strokovni zavod - branje izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
O krivdi oseb, ki so bile udeležene pri storitvi kaznivega dejanja in so navedene v njegovem opisu, pa za to še niso bile sojene, je mogoče odločiti v drugem kazenskem postopku.
Nestrinjanje z odmero in izbiro kazenske sankcije ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče o alternativnem predlogu za izredno omilitev kazni v okviru zahteve za varstvo zakonitosti ne more odločati.
Ker za sklep senata, da se pisni izvid in mnenje strokovnega zavoda prebere, ni potrebno soglasje strank (7. odstavek 333. člena ZKP), obramba pa s svojimi pripombami in predlogi sodišča ni prepričala, da bi bilo neposredno zaslišanje izvedenca potrebno, sodišče z zavrnitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Pri presoji ponovitvene nevarnosti lahko sodišče upošteva ne le podatke o kaznivih dejanjih, za katera je bil obdolženec pravnomočno obsojen, ampak tudi o tistih, katerih storitve je šele utemeljeno osumljen. Prav tako lahko sodišče sklepa na obstoj ponovitvene nevarnosti na podlagi okoliščine, da je bil obdolženec obravnavan v postopku za mladoletnike, ki je bil pravnomočno zaključen z izrekom vzgojnega ukrepa.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo s tožnikovimi navedbami, da bi bilo treba verjeti njemu in ne tožencu.
prodaja nepremičnine - odgovornost za pravne napake - obremenjenost nepremičnine z zastavno pravico (hipoteko) - znižanje kupnine
Določba prvega odstavka 508. člena ZOR se nanaša na pogodbeno dogovorjeno stanje stvari, torej na izrecen (če gre za pisno pogodbo, zapisan) pogodbeni dogovor strank o tem, da bo uresničevanje lastninske pravice na stvari, ki jo bo prodajalec z ustreznim razpolagalnim pravnim poslom prenesel na kupca, omejeno z določeno (drugo) pravico oziroma pravnim dejstvom. Hipoteka zato ne bi imela značilnosti pravne napake le, če bi se stranki prodajne pogodbe izrecno dogovorili, da je stanovanje, ki je predmet prodaje, obremenjeno s hipoteko. Ker pa takega (izrecnega) dogovora (oziroma tožničine privolitve) ni bilo, je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je šlo za pravno napako. Kupovalka namreč stanovanja ni prevzela v ustreznem (običajnem) pravnem stanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22835
KZ člen 183, 183/3, 183/4.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Ker je sodišče ugotovilo, da je obsojenec oškodovanko slekel in jo otipaval po spolovilu ter tako zadovoljeval svoj spolni nagon, ni podlage za sklepanje, da je šlo le za obsojenčevo ravnanje, s katerim je prizadel spolno nedotakljivost oškodovanke in s tem tudi ne za zaključek, da je storil kaznivo dejanje po 4. odstavku 183. člena KZ. S tem ko je sodišče svojo odločitev utemeljilo, tudi ni bilo potrebe, da še posebej ali kako drugače obrazloži, zakaj ni sprejelo ugovorov obrambe, ki zadevajo pravno opredelitev kaznivega dejanja.
ZPP člen 483, 483-1, 490. ZPNP člen127, 618, 619, 689.
gospodarski spor - objektivni kriterij - plovbno pravo - zavarovanje odgovornosti ladjarja - prevoz potnika - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
V tej zadevi sporna vprašanja o odgovornosti ladjarja in zavarovanju te odgovornosti za smrt ali telesno poškodbo potnika in tudi za smrt ali telesno poškodbo člana posadke ureja plovbno pravo. Tožnikova poškodba ni v pravno relevantni zvezi z njegovim prevozom na zavarovanem plovilu in zato ne gre za izjemo iz prve točke 483. člena ZPP. Mejni znesek za dovoljenost revizije v gospodarskem sporu je 5.000.000 SIT.
enotno dovoljenje za gradnjo - ugovori sosedov in mejašev
Ugovori in pripombe sosedov in mejašev se v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo upoštevajo le, če zadevajo obstoj samih zakonitih pogojev, vsi ostali ugovori drugačne vrste pa se v tem postopku štejejo za zasebnopravne in jih upravni organ ne more upoštevati.
ZUstS člen 44.ZDen člen 4. ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5, 60, 60/1-1, 75, 75/1, 77, 77/2-3.
vračanje premoženja na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957 - nepravnomočno končan postopek denacionalizacije - upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Če v nepravnomočno končanih denacionalizacijskih zadevah, kjer gre za vračanje premoženja, podržavljenega na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-58/04 z dne 10.2.2005 (Ur. list RS, št. 18/05), sicer gre za zmotno uporabo materialnega prava. Tožba se v delu, ki ni bil predmet pritožbe v upravnem postopku, zavrže.
nacionalizacija posojilnice - upravičenci do denacionalizacije - posojilodajalci
Ker je zakonodajalec ob nacionalizaciji posojilodajalce (ob določenih pogojih) štel za solastnike podjetja, jih je potrebno pri vračanju podjetja šteti za upravičence.
ZUS člen 16, 16/1, 50, 72, 72/4, 74.ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2-10.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - dokazni predlog z zaslišanjem prič - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranka v tožbi ali v odgovoru na tožbo zahteva, da prvostopno sodišče odloči o tožbi po opravljeni glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje, če o tožbi odloča meritorno, glavno obravnavo dolžno opraviti. Katere dokaze bo na njej izvedlo, pa je stvar sodišča.
ZDen člen 3, 4, 5, 44, 44/1, 44/3, 44/5, 72, 72/2.ZS člen 2. ZUS člen 73.
vračanje arondiranih zemljišč - revalorizacija odškodnine, dane ob podržavljenju - vrednotenje kmetijskih zemljišč - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Zemljišča, podržavljena z odločbo o arondaciji, izdano na podlagi ZKZ/79 niso predmet vračanja niti po 3. niti po 4. členu ZDen, zemljišča, podržavljena z arondacijsko odločbo, izdano na podlagi TZIKZ, so predmet vračanja po 3. členu ZDen, če arondiranec ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Za ustrezna nadomestna zemljišča se štejejo zemljišča, ki so presegla 70% vrednosti podržavljenih zemljišč, zemljišča odvzeta brez pravnega naslova pred letom 1963 se vračajo po 4. členu ZDen, če je bila dana odškodnina do 30% vrednosti podržavljenih zemljišč. Denarne odškodnine, dane ob podržavljenju, se na sedanjo vrednost preračunajo na podlagi Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Vrednost kmetijskih zemljišč in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, se v postopku denacionalizacije izračuna po Odloku o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Odškodnina za nezmožnost uporabe podržavljenega premoženja od podržavljenja do uveljavitve ZDen se ne prizna. O vračanju premoženja, podržavljenega z arondacijsko odločbo, odloča upravni organ.
ZTel člen 35, 35/4, 35/5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 3, 4, 4/1.
radijske frekvence - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc
Pojme "obramba", "varnost", "zaščita", in "reševanje" v smislu določbe 5. odstavka 35. člena ZTel je treba razlagati tako, da gre za izvajanje zaščite in reševanja ter pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč ter vojnih dogodkov in za izvajanje ukrepov za odpravo posledic le-teh.
denacionalizacija - odločanje v obnovljenem postopku
Odločba, s katero je bil končan postopek, zoper katerega je bila dovoljena obnova postopka, se pusti v veljavi, če se v obnovljenem postopku ugotovi, da je pravilna in zakonita. Ker tožnik ni lastnik celotnega funkcionalnega zemljišča, temveč le solastnik do še neugotovljenega deleža, ki se ugotovi glede na obseg njegove etažne lastnine v objektu, mu z denacionalizacijsko odločbo ni poseženo v lastninsko pravico, saj se s to denacionalizacijsko odločbo vrača del objekta, ki ni v njegovi lasti, ter ustrezen nedoločen delež na funkcionalnem zemljišču tega objekta.