ZNP člen 70, 71, 76, 77, 78.URS člen 15, 19, 35, 51.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje - ogrožanje življenja drugih ljudi
Prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici je potrebno, ker pridržana oseba z agresivnimi ravnanji ogroža življenje drugih ljudi, milejši ukrepi pa niso mogoči, saj je ambulantno zdravljenje samovoljno opustila.
nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava
Podatki iz anonimne prijave, ki jih policija le povzame, ne ustrezajo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum. Na podlagi takega predloga odrejena hišna preiskava je zato v nasprotju z določbo 1. odstavka 214. člena ZKP.
Hišni pripor ne bi odpravil ponovitvene nevarnosti obeh osumljencev, ker sta se z drugimi udeleženci v združbi dogovarjala z mobilnim telefonom, te vrste komunikacij pa hišni pripor ne onemogoča. Pripor je zato neogibno potreben zaradi zagotavljanja varnosti ljudi.
Ker je osumljenec za izvrševanje kaznive dejavnosti uporabljal prenosni telefon, s hišnim priporom ali drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče preprečiti dogovarjanja osumljenca z dobavitelji in razpečevalci oziroma kupci mamil. Zato je pravilna ugotovitev sodišča, da je pripor neogiben.
Pri odreditvi pripora pred uvedbo kazenskega postopka sodišče v zvezi s presojo obstoja utemeljenega suma ne more ocenjevati protislovnih dokazov, ampak na podlagi dokazov in podatkov, s katerimi državni tožilec utemeljuje predlog za odreditev pripora, presoja, ali je podana potrebna stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zagovor obdolženca kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženčev zagovor je v našem procesnem pravu pomemben dokaz, vendar pa je, tako kot vsak drug dokaz, predmet proste presoje glede na svojo prepričljivost in logičnost.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Morebitne kršitve zakona v pravnomočni obsodilni sodbi in postopku, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, ne morejo biti predmet preizkusa z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razveljavitev odločitve v sporu na Ustavnem sodišču - dvom v nepristranskost sojenja
Ustavno sodišče je ugotovilo nejasnost in nerazumnost obrazložitev sodb, ki jih je razveljavilo, ni pa ugotovilo nepoštenega ali pristranskega sojenja. Zato taka razveljavitev ni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v novem postopku.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki - enako varstvo pravic
Dejstva, da je bil osumljenec že dvakrat obsojen zaradi ropa in drugega kaznivega dejanja ter da je storil obravnavano kaznivo dejanje med preizkusno dobo, določeno v prejšnji pogojni obsodbi, je sodišče upravičeno štelo kot take posebne subjektivne okoliščine v smislu določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja zoper premoženje tudi z uporabo sile ali grožnje zoper varnost ljudi.
ZPP člen 39, 41, 315, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZTVCP člen 51, 51/1.
vmesna sodba - dovoljenost revizije pri vmesni sodbi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - delež odgovornosti za škodo - cestni promet - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila in kolesa - oprostitev odgovornosti
Odločitev, vsebovana v vmesni sodbi, je odločitev o utemeljenosti konkretnega dajatvenega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Obseg izpodbijanja in dovoljenost izrednega pravnega sredstva je zato treba presojati na enak način, kot bi ga stranki smeli uveljavljati zoper končno sodbo.
Možnost pričakovanja skrajno nepremišljenih ravnanj, ki ne pomenijo običajnega obnašanja udeležencev v prometu, je treba vrednotiti tudi z upoštevanjem načela zaupanja v spoštovanje prometnih predpisov in v okviru določbe prvega odstavka 51. člena tedaj veljavnega ZTVCP, po kateri mora voznik, ki se približuje križišču, voziti z večjo previdnostjo, ki ustreza "prometnim razmeram na križišču". Slednje zavarovancu tožene stranke niso narekovale upočasnitve vožnje na hitrost okrog 40 km/h, pri kateri bi še lahko preprečil trčenje in ki je celo manjša od dovoljene hitrosti vožnje v naseljih, kjer so številne in raznovrstne nevarnosti naravnost običajne. Zato na ta račun toženi stranki pripisana odgovornost za tožničino nepremoženjsko škodo v deležu 20% ni materialnopravno zmotna, saj je odraz pravilne uporabe določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - velikost deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporu o deležih na skupnem premoženju se presoja po razmerju med tožbenim (in nasprotnim tožbenim) zahtevkom in tistim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, ki je lahko izražen v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
V primeru premoženjskih deliktov je dopustno odrediti pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti samo, če obstoji nevarnost ponavljanja težjih kaznivih dejanj, ko je ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako velik poseg v njihovo pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
vračilo podržavljenih zemljišč - kmetijska zemljišča, ki ob vračanju nimajo iste parcelne številke
Podržavljena kmetijska zemljišča, ki ob vračanju nimajo iste parcelne številke, se vračajo tako, da se vzpostavi solastninski delež na parcelnih številkah, v katerih so podržavljena zemljišča in sicer do površine podržavljenega zemljišča v površini nove parcele.
Razdružitev teh deležev v naravi ni predmet denacionalizacijskega postopka.
denacionalizacija - sporno lastništvo ob podržavljenju - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - neupoštevanje dokončne ureditve lastniških razmerij med dediči
Ob neurejenih lastninskih razmerjih v času sporne razlastitve ni mogoče zagovarjati stališča, da naknadno določena ureditev lastniških razmerij ne more vplivati na samo odločitev o denacionalizaciji v obravnavani zadevi in na tožničin delež (na spornih nepremičninah), naveden v denacionalizacijski odločbi organa prve stopnje.
razvrstitev prosilke za stanovanjsko posojilo - izpolnjevanje razpisnih pogojev in kriterijev v času razpisa
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev in kriterijev za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za podelitev posojil je relevantno za odločitev o zadevi dejansko stanje na dan vložitve konkretne prošnje za razpis oziroma najpozneje zadnji dan roka za prijavo, določenega z razpisom.
denacionalizacija - vračanje podjetij - neto aktiva podjetja v Republiki Hrvaški
Pri denacionalizaciji je pri vrednosti podjetja potrebno upoštevati tudi premoženje - neto aktiva - podjetja v Republiki Hrvaški, pod pogojem, da brez svoje krivde tega dela premoženja ni bil upravičen dobiti.