ZTLR člen 31, 31/1.ZKP člen 110, 161, 220.URS člen 26, 26/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek škode - odškodninska odgovornost države - dobrovernost pridobitelja - pridobitev lastnine pravice na premičnine - pridobitev premičnin od nelastnika - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov
Čeprav morda organi pregona niso pravilno ravnali z zaseženimi predmeti, njihov nedobroverni pridobitelj kot tretja oseba ni upravičen zahtevati odškodnine zanje, ker so bili vrnjeni pravemu lastniku.
URS člen 23.ZKP člen 420, 420/1, 33, 33/1, 39, 39/1-4a, 42, 42/2, 387.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - pritožba - beneficium cohaesionis - obsojenec kot priča
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na kaznivo dejanje, ki je storjeno z udeležbo dveh ali več oseb, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele, ko je z sodbo(ami) pravnomočno odločeno o celotnem predmetu obtožbe. Zaradi zagotavljanja uresničevanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa je v določenih primerih dopustno odstopanje od navedenega stališča.
Ker je bil zagovornik navzoč na seji senata sodišča tretje stopnje, vendar izločitve sodnikov ni zahteval, je glede v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanega izločitvenega razloga iz 4.a točke 39. člena ZKP prekludiran.
Če je sodba zoper obsojenca pravnomočna, je lahko v ponovljenem postopku zoper sostorilca zaslišan le kot priča.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - vložitev predloga za oprostitev po vložitvi tožbe
Ker je bil tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložen po vložitvi tožbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila takse za tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 14. člena ZST.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - lokalna samouprava - pravno nasledstvo občin - - objektivne meje pravnomočnosti - privatizacija stanovanj - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo pravni institut pravnomočnosti sodne odločitve, ki med pravdnima strankama dokončno vzpostavi pravno razmerje. Pravnomočna sodna odločitev je "zakon" med pravdnima strankama, ki ga ni več mogoče spreminjati, razen kolikor ZPP omogoča izredna pravna sredstva.
Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom, to je proti dedičem in na novo nastalim pravnim osebam.
Tudi objektivne meje pravnomočnosti je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo. Tožnik je v prvi pravdi zahteval prodajo hišniškega stanovanja, v katerem je stanoval, na podlagi določb o lastninjenju stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jo je uzakonil SZ v letu 1991, v drugi pravdi pa prav tako. Njegovo sklicevanje na to, da je v prvi zadevi zahteval odkup stanovanja, v drugi pa sklenitev kupoprodajne pogodbe ni utemeljen, saj je tudi v prvi pravdi zahteval odkup na podlagi pogodbe - torej kupoprodajne, prodajne ali kupne pogodbe. Predmet pogodbe in cena sta bila v obeh pravdah enaka. Tudi sklicevanje na to, da je bil v prvi pravdi alternativno postavljen tožbeni zahtevek na odkup drugega primernega stanovanja, v drugi pa subsidiarno ni utemeljeno, ker se objektivne meje pravnomočnosti nanašajo tako na zahtevke iz tožbe, nasprotne tožbe in na morebitne pobotne ugovore.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 24, 29, 29/3, 34, 34/1-2, 35, 35/1, 35/2. ZUS člen 73.
azil - neverodostojen prikaz okoliščin in razlogov za zapustitev izvorne države - redni oz. pospešeni azilni postopek
Pospešeni azilni postopek je mogoče voditi in prošnjo za azil zavrniti v tem postopku kot očitno neutemeljeno je mogoče le, če je iz prosilčeve prošnje oz. splošno znanih dejstev očitno podan eden izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil. Če pa tožena stranka vodi posebni ugotovitveni postopek - prosilca celo večkrat zasliši in pridobi poročila o stanju v njegovi izvorni državi, ne more odločati na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, temveč v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil. Tudi v rednem postopku pa lahko prošnjo zavrne kot neutemeljeno, če ugotovi, da so tožnikove navedbe glede subjektivnih okoliščin za priznanje azila (razlogi za zapustitev izvorne države, okoliščine življenja v izvorni državi ipd.) neverodostojne in da zato niso podani razlogi za priznanje azila po 2. ali 3. odstavku 1. člena ZAzil in tudi ne za nevračanje prosilca v izvorno državo.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - akt o podržavljenju se ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem - ugotavljanje denacionalizacijskih upravičencev
Če se akt o podržavljenju ne ujema v celoti z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskih upravičencev treba upoštevati tudi druge dokaze in ne le zemljiškoknjižno stanje.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pojem premoženjski spor - pojem nepremoženjski spor
Kateri spori so premoženjski in kateri niso premoženjski ne v določbah ZPP ne v drugih predpisih ni opredeljeno. Potrebna je torej opredelitev v vsakem primeru posebej. Za razmejitev je nedvomno pomemben tožbeni zahtevek, predvsem pa je odločilna celotna dejanska podlaga spora. Na splošno bi se lahko šteli kot premoženjskopravni spori tisti spori, ki izvirajo iz premoženjskih ali nepremoženjskih razmerij in se tičejo denarja ali predmetov ali storitev, ki se dajo izraziti v denarju. Pri tem glede na sodno prakso ni odločilno, ali gre za dajatvene ali ugotovitvene zahtevke. Po drugi strani pa je mogoče šteti kot nepremoženjske spore tiste, pri katerih sporni predmet niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta, npr.
Kljub temu da je bil obtoženec del časa, ki ga je prebil v tujini, zaprt v Nemčiji zaradi tam storjenih kaznivih dejanj, so podane okoliščine, ki pri obtožencu izkazujejo realno nevarnost, da bi, če bi bil izpuščen na prostost, ponovno pobegnil neznano kam in se tako ponovno poskusil izogniti temu kazenskemu postopku.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Obe vozili sta za nastalo trčenje enako odgovorni: zavarovanec tožene stranke zato, ker ob zavijanju v levo ni bil zadosti pozoren, tožnik pa zato, ker je z motornim kolesom vozil po kolesarski stezi, pa pri tem svoje hitrosti ni uravnal s hitrostjo, ki je za vožnjo po kolesarski stezi dovoljena in ker je premalo upošteval, da so vozila na njegovi levi strani pred križiščem mirovala in mu onemogočila popoln razgled na dogajanje v križišču.
Povračilo vlaganj, ki presegajo popravila in stroške vzdrževanja, ki jih je dolžan nositi najemodajalec (in jih urejajo določbe 14. do 17. člena ZPSPP, in ob smiselni uporabi določbe 24. člena SZ), je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe, če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede takšnih vlaganj. Sicer mora po 22. členu ZPSPP najemnik po prenehanju najemnega razmerja najemodajalcu izročiti poslovni prostor v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel. V 6. členu najemne pogodbe, s katerim sta se pravdni stranki dogovorili, da je tožnik dolžan nositi stroške velikih in srednje velikih popravil, katerih namen je zagotoviti in podaljšati normalno trajanje sestavnih delov stavbe in njenih naprav, sta pravdni stranki uredili povračilo stroškov materialnih vlaganj, ki ohranjajo uporabno vrednost stavbe in naprav in jih je že po ZPSPP dolžan nositi najemodajalec. Povračilo vlaganj, ki presegajo omenjena popravila in stroške vzdrževanja (smiselna uporaba 25. člena SZ) pa sta pravdni stranki uredili v 5. členu omenjene pogodbe. Tako je pritrditi višjemu sodišču, da je v tem členu jasno določeno, da najemodajalec najemniku dovoli vse potrebne posege za preureditev poslovnih prostorov in dvorišča, ki so predmet pogodbe, najemnik pa ima pravico notranjost v najem vzetih prostorov ter najeto dvorišče preurediti po svoji želji in na svoje stroške. Ob takšnem dogovoru in ob upoštevanju izpovedbi pravdnih strank, da so bili poslovni prostori ob sklenitvi pogodbe potrebni obnove, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je toženec izvedel obnovo na podlagi dovoljenja lastnika.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved oglaševanje - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Utemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da se v upravnem postopku, kljub ugovoru, da je bila obveznost izvršena že pred izdajo prvostopne odločbe, ni ugotavljalo, ali je inšpekcijski ukrep sploh še potreben.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22948
KZ člen 302, 302/4.ZPol člen 35, 35/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - policijska pooblastila - identifikacijski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 35. člena Zakona o policiji ni moč tolmačiti na način, da izvedba "ugotavljanja identitete osebe" ni dopustna, če je policistu oseba znana.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17724
ZAzil člen 1, 4, 35. ZUS člen 72, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2, 2/1.
azil - zavrnitev prošnje za azil - pogoji za odločanje po skrajšanem postopku - homoseksualci kot posebna družbena skupina - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - glavna obravnava - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo in s tem potrdilo odločbo tožene stranke, ki temelji na razlogih, ki opredeljujejo, da je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena po 2. odstavku 35. člena ZAzil in se ni opredelilo do tega, ali je potrebna v obravnavanem primeru, zaradi razčiščenja dejstev in okoliščin o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in zaradi le-te po njegovih trditvah zagrožene smrtne kazni v njegovi izvorni državi, izvedba rednega azilnega postopka, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS08800
ZNP člen 34, 37.ZSZ člen 2, 2/1, 18, 21, 22, 22/2, 23, 23/1, 24, 26, 26/2, 29, 33, 36, 37, 55, 55/1, 55/2.ZPP člen 384, 384/1, 384/2.
razlastitev - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - gradnja ceste - odškodnina za razlaščeno zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - prostorski plan - lokacijski načrt - predhodna izročitev zasežene nepremičnine - dovoljenost revizije
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov. Če je bil pred sprejetjem uredbe ali odloka o lokacijskem načrtu za sporne parcele že sprejet prostorski plan, so se razlaščena zemljišča opredelila in ocenila kot stavbna zemljišča, če pa sporna zemljišča pred sprejetjem uredb ali odlokov o lokacijskih načrtih niso bila zajeta v prostorskem planu, so bila taka zemljišča pri razlastitvi opredeljena in ocenjena kot kmetijska zemljišča.
Ko senat na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od izdanega sklepa o priporu tudi brez predloga obdolženca oziroma njegovega zagovornika preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor, se lahko okoliščine, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik, s potekom časa pokažejo kot pomembne in lahko vplivajo na odločitev sodišča. Sodišče namreč lahko ocenjuje dejansko stanje, medtem ko Vrhovno sodišče v postopku za varstvo zakonitosti ne more spreminjati ugotovljenega dejanskega stanja.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja v vinjenem stanju - izguba zavarovalnih pravic
Iz ugotovitve, da je imel zavarovanec v krvi več kot 0,5 odtisočkov alkohola, na katero je revizijsko sodišče vezano, izhaja ob uporabi splošnih pogojev pogodbe zaključek, da je zavezanec izgubil zavarovalne pravice.
uporabno dovoljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - izjava investitorja o odpravi pomanjkljivosti
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave investitorja, da je odpravil zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki v upravnem spisu ni bila podprta z nobenimi drugimi dokazi, utemeljeno presodilo, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Zato je ravnalo pravilno, ko je sporno upravno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.
razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - koristi otroka - enakopravnost staršev - stiki med šolskimi počitnicami
Pomembno je, da pride po otroka ob začetku počitnic en roditelj, drugi pa pride po otroka na koncu počitnic, in tako vsak od njiju poskrbi za en prevoz, saj se tako pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna.