ZPP (1977) člen 71, 71-6, 75, 354, 354/1.ZPP člen 74, 74/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - napačna presoja sodišča druge stopnje - izločitev sodnika - opravljanje procesnih dejanj pred odločitvijo o pritožbi zoper sklep v zvezi s predlogom za izločitev - dejanja, s katerimi je nevarno odlašati
Sodnica prvostopenjskega sodišča je odločila o tožnikovem obnovitvenem predlogu v situaciji, ko tega ne bi smela storiti, saj o tožnikovi pritožbi proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za njeno izločitev ni bilo odločeno. Tako sodničino ravnanje je bilo v nasprotju z določbo 75. člena ZPP (1977), saj odločitve o pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče opredeliti za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati. Prišlo je torej do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi s 75. členom ZPP (1977), ki bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe. O v pritožbi vsebinsko uveljavljani procesni kršitvi pa je pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, ker je uporabilo novi, namesto prejšnji ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes za delegacijo pristojnosti - zavrženje predloga
Delegacija pristojnosti je mogoča le, dokler postopek (prvostopenjski, pritožbeni ali postopek z izrednim pravnim sredstvom) teče. Če postopka ni več (ker je pravnomočno končan), tudi ni pravnega interesa za delegacijo pristojnosti (ker pač ni predmeta delegacije).
Za poneverbo (1. odstavek 245. člena KZ) gre tudi, če je storilec lastnik gospodarskega subjekta, ali je v njem zaposlen, z njegovim dejanjem pa je oškodovan drug gospodarski subjekt. Lastništvo poneverjenega denarja ali premičnih stvari pri tem kaznivem dejanju ni pomembno: najpogosteje so res last gospodarskega subjekta, kjer so storilcu zaupani v zvezi z njegovim delom pri tem gospodarskem subjektu, ni pa to nujno; gospodarski subjekt jih ima lahko v posesti na podlagi pravnega posla ali celo predpisov in javnih pooblastil, ne da bi bil njihov lastnik.
ZKP člen 178, 178/4, 178/5, 371, 371/2, 420, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - navzočnost strank pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v preiskavi zagovornik (ali obdolženec, kadar nima zagovornika) ni obveščen o zaslišanju prič, ima to lahko za posledico bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP le, če gre za izvedbo dokazov, ki jih ne bi bilo mogoče ponoviti na glavni obravnavi.
Ker ni izkazana zadostna stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokazi lahko ustvarili dvom glede odločilnih dejstev, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS08738
KZ člen 97.ZKP člen 101, 144, 144/6.ZIZ člen 55, 55/1-8.ZPP člen 14, 274, 274/1, 339, 339/2-14.ZOR člen 436, 437, 437/1, 437/3, 440.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - cesija - obstoj dveh izvršilnih naslovov - zapadlost terjatve
Oškodovanec lahko s tožbo uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, čeprav je bilo v kazenski sodbi odločeno, da se odvzame premoženjskopravna korist v višini zahtevka, pa ta ukrep (še) ni bil izvršen.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - stalno bivališče dolžnika
Po prvem odstavku 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
Tožnik z zvišanjem denarnega zneska in s ponujeno nadomestno spolnitvijo ni spremenil tožbe, saj je tožbeni zahtevek o nedenarni obveznosti toženca, ki je hkrati tudi njegova edina obveznost, ostal isti. Zato je tožnik z opisanim ravnanjem le spremenil oceno vrednosti spora v smislu 1. odstavka 44. člena ZPP. Spremembe ocene vrednosti spora o nedenarnem zahtevku pa ni mogoče upoštevati, če ne pride hkrati tudi do spremembe samega nedenarnega zahtevka.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - spregled pogoja skupnega življenja
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe prvega odstavka 12. člena v aktualnem obdobju veljavnega ZZZDR je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske. Če življenjske skupnosti ni - torej, če partnerja ne živita skupaj - tudi ni zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe 12. člena ZZZDR in s tem tudi ne s to določbo predvidenih pravnih posledic zanju. Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na sicer izjemno možnost spregleda pogoja skupnega življenja, vendar le, če zanj obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (zdomci, mornarji, zdravstveni ali starostni razlogi in podobno). Ker gre za izjemo, jo je treba že iz tega razloga ozko razlagati.
ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2-14, 358, 358-1, 370, 370/1-1, 370/1-2.ZZZDR člen 82a.
dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov - nesporna dejstva - ugotavljanje potreb preživljanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - nasprotje med razlogi prvostopenjske sodbe in ugotovitvami v drugostopenjski določbi - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave
Za nesporno ugotovitev gre takrat, ko nasprotna stranka prizna dejstvo, ki ga zatrjuje stranka (214. člen ZPP). Takrat sodišče šele lahko ugotovi, da je neko dejstvo med strankama nesporno.
Pritožbeno sodišče je samo, v nasprotju z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, ugotovilo, da "znašajo potrebe toženke 100.000 SIT mesečno". Pri tem se je sicer sklicevalo na uporabo materialnega prava (82. a člen ZZZDR). Ugotoviti potrebe preživljanca pomeni ugotoviti dejstva. Gre torej za ugotavljanje dejanskega stanja, ne pa uporabo materialnega prava. Do slednje pride, ko sodnik odloči o višini preživnine, upoštevaje potrebe preživljanca in zmožnosti preživljalca.
ZTLR člen 63, 64, 68.ZOR člen 295, 295/2, 897, 898, 899, 899/2, 918, 971, 987, 1065.
kreditna pogodba - prenehanje terjatve - zavarovanje kredita - izbris hipoteke - akcesornost - sporazum o zavarovanju kredita - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka zaradi zavarovanja bodoče pogojne terjatve zavarovalnice do kreditojemalca - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - prenehanje hipoteke - izbrisna pobotnica
Pogodba o zavarovanju kreditov je pogodba o zavarovanju terjatve, za katero se po določbi 2. odstavka 899. člena ZOR določbe XXVII. poglavja ZOR o zavarovanju ne uporabljajo. Tako se ne uporablja določba 918. člena ZOR o ničnosti pogodbenih določil o izgubi pravic. Finačnih organizacij (zavarovalnic in bank), ki po medsebojnih pogajanjih in v okviru pogodbene svobode avtonomno urejajo medsebojna razmerja, z 918. členom ZOR ni treba ščititi.
Določba 2. odstavka 295. člena ZOR, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasne zastava kot akcesorna obveznost, velja tudi za hipoteko. Za prenehanje zastavne pravice so upoštevni vsi načini prenehanja terjatev, razen zastaranja.
Če je bila ustanovljena hipoteka za zavarovanje bodočo pogojne terjatve in je zanesljivo, da ta terjatev zaradi neizpolnitve pogoja ni in ne bo nastala, gre za identično situacijo, kot da bi terjatev prenehala. Zaradi "nenastanka" terjatve je zastavni dolžnik pridobil pravico zahtevati prenehanje oziroma izbris hipoteke.
Če so podane sestavine nadaljevanega kaznivega dejanja, se vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo in se je storilec tega zavedal in hotel, da nastane takšna posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
Čas zastaranja pravice do kazenskega pregona v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja se šteje posebej in ločeno za vsako posamezno dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - okuženost sodnikov in osebja - listinski dokazi v nepravdni zadevi
Med tehtne razloge za delegacijo ni mogoče uvrstiti razloga, ki ga navajata predlagateljici. ZPP, ki ga je treba smiselno uporabljati v tej nepravdni zadevi, ne pozna procesnega instituta okuženosti z listinskimi dokazi (niti ne procesnega dejanja sodišča - izločitve listin, ki ga omenja predlog). Velja namreč načelo proste presoje dokazov in obstajajo pravila o tem, kateri dokazi se ne upoštevajo (npr. četrti odstavek 286. člena ZPP).
denacionalizacija - ovira za vrnitev v naravi - delna odločba
Ob ugotovitvi, da dela podržavljenega premoženja glede na določbo 3. odstavka 16. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi, kot je zahtevala tožnica, ker je v lasti fizičnih oseb, je upravni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo. Taka odločitev je skladna z določbo 215. člena ZUP/86, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDen.
komunalni prispevki - podzakonski predpis - veljavnost podzakonskih predpisov po uveljavitvi novega zakona
Po 1. odstavku 57. člena ZSZ se do uveljavitve predpisov iz 42. člena ZSZ, vendar najkasneje 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona, to je najkasneje do 25.1.1999, komunalni prispevek odmerja po prej veljavnih predpisih. Ker je bil Odlok, na katerega se je pri svoji odločitvi oprlo sodišče prve stopnje, izdan na podlagi prej veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih in ker je ob izdaji prvostopne odločbe dne 15.3.1999 do uveljavitve ZSZ preteklo več kot 18 mesecev, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo navedenega Odloka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08774
ZOR člen 154, 154/1, 813, 897, 901, 901/2, 901/3, 901/4, 942.ZPP člen 2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/7, 286, 337, 381.
življenjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe prek posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - lažno predstavljanje za zastopnika - odškodninska odgovornost - odškodnina v višini zavarovalnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, ker ponudba za sklenitev pogodbe ni bila izročena zavarovalnici.
Podana je odškodninska odgovornost posrednika, ki je z malomarnim nadzorom nad sodelavci in nad originalnimi obrazci z oznakami zavarovalnice in posrednika, opustil skrbnost, ki je potrebna po običajnih normah obnašanja, ter s tem omogočil C. C., da se je lažno predstavil za njegovega zastopnika in pri tožnici ustvaril vtis, da bo s podpisom ponudbe prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe, vendar te ponudbe ni dostavil zavarovalnici.
glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - popravki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pride v zapisniku o glavni obravnavi do napačnega zapisa, mora biti popravek napravljen v skladu z določbo 2. odstavka 81. člena ZKP, torej z vpisom na koncu zapisnika, ki mu sledijo podpisniki zapisnika.
Ker je sodišče izdalo sklep o spremembi denarne kazni v zaporno po poteku 3-letnega zastaralnega roka iz 5. točke 1. odstavka 113. člena KZ, je nastopilo relativno zastaranje izvršitve kazenske sankcije.
S tem ko sodišče ni samo odredilo izvedenstva, ni kršilo določbe 17. člena ZKP, saj se načelo iskanja resnice iz navedene zakonske določbe uresničuje skozi načelo proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP), po katerem sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.