Tožnica je utrpela zdrobljen odprt prelom obeh kosti leve podlahti, raztrganine komolca in podlahti, defekt kože in stisnjenje leve spodnje podlahti. Upravičena je do zadoščenja v višini 50,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS08738
KZ člen 97.ZKP člen 101, 144, 144/6.ZIZ člen 55, 55/1-8.ZPP člen 14, 274, 274/1, 339, 339/2-14.ZOR člen 436, 437, 437/1, 437/3, 440.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - cesija - obstoj dveh izvršilnih naslovov - zapadlost terjatve
Oškodovanec lahko s tožbo uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, čeprav je bilo v kazenski sodbi odločeno, da se odvzame premoženjskopravna korist v višini zahtevka, pa ta ukrep (še) ni bil izvršen.
ZPP (1977) člen 71, 71-6, 75, 354, 354/1.ZPP člen 74, 74/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - napačna presoja sodišča druge stopnje - izločitev sodnika - opravljanje procesnih dejanj pred odločitvijo o pritožbi zoper sklep v zvezi s predlogom za izločitev - dejanja, s katerimi je nevarno odlašati
Sodnica prvostopenjskega sodišča je odločila o tožnikovem obnovitvenem predlogu v situaciji, ko tega ne bi smela storiti, saj o tožnikovi pritožbi proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za njeno izločitev ni bilo odločeno. Tako sodničino ravnanje je bilo v nasprotju z določbo 75. člena ZPP (1977), saj odločitve o pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče opredeliti za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati. Prišlo je torej do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi s 75. členom ZPP (1977), ki bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe. O v pritožbi vsebinsko uveljavljani procesni kršitvi pa je pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, ker je uporabilo novi, namesto prejšnji ZPP.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine
Ko sodišče odloča o priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, je dolžno:
ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine, iz katerih je možno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje; napraviti obrazložen sklep, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi in napraviti obrazložen sklep, ali je varnost ljudi zaradi ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
Določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotovitvi obstoj vseh alternativno naštetih okoliščin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, marveč morata biti podani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bo prav določen posameznik ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravic obrambe
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka podan predlog za zaslišanje priče sicer ne predstavlja novega dokaza (njegovo izvedbo je obsojenec predlagal že med postopkom pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje), predstavlja pa novo dejstvo - po končanem kazenskem postopku dano izpoved navedene priče v pravdni zadevi. Z vsebino te izpovedi pa je obramba z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, kakšen naj bi bil pričakovani učinek predlaganega dokaza.
Vsebinsko oceno predlaganega dokaza lahko sodišče opravi le, če ne zavrže zahteve za obnovo in nadaljuje postopek po 2. in 3. odstavku 413. člena ZKP ter šele nato na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08774
ZOR člen 154, 154/1, 813, 897, 901, 901/2, 901/3, 901/4, 942.ZPP člen 2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/7, 286, 337, 381.
življenjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe prek posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - lažno predstavljanje za zastopnika - odškodninska odgovornost - odškodnina v višini zavarovalnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, ker ponudba za sklenitev pogodbe ni bila izročena zavarovalnici.
Podana je odškodninska odgovornost posrednika, ki je z malomarnim nadzorom nad sodelavci in nad originalnimi obrazci z oznakami zavarovalnice in posrednika, opustil skrbnost, ki je potrebna po običajnih normah obnašanja, ter s tem omogočil C. C., da se je lažno predstavil za njegovega zastopnika in pri tožnici ustvaril vtis, da bo s podpisom ponudbe prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe, vendar te ponudbe ni dostavil zavarovalnici.
glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - popravki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pride v zapisniku o glavni obravnavi do napačnega zapisa, mora biti popravek napravljen v skladu z določbo 2. odstavka 81. člena ZKP, torej z vpisom na koncu zapisnika, ki mu sledijo podpisniki zapisnika.
Ker je sodišče izdalo sklep o spremembi denarne kazni v zaporno po poteku 3-letnega zastaralnega roka iz 5. točke 1. odstavka 113. člena KZ, je nastopilo relativno zastaranje izvršitve kazenske sankcije.
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - vrednost spornega predmeta - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, tudi ne, če dosežejo ali presežejo glavni zahtevek, in ne glede na to v kakšni tehnični obliki jih tožnik uveljavlja. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.
Če so podane sestavine nadaljevanega kaznivega dejanja, se vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo in se je storilec tega zavedal in hotel, da nastane takšna posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
Čas zastaranja pravice do kazenskega pregona v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja se šteje posebej in ločeno za vsako posamezno dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - okuženost sodnikov in osebja - listinski dokazi v nepravdni zadevi
Med tehtne razloge za delegacijo ni mogoče uvrstiti razloga, ki ga navajata predlagateljici. ZPP, ki ga je treba smiselno uporabljati v tej nepravdni zadevi, ne pozna procesnega instituta okuženosti z listinskimi dokazi (niti ne procesnega dejanja sodišča - izločitve listin, ki ga omenja predlog). Velja namreč načelo proste presoje dokazov in obstajajo pravila o tem, kateri dokazi se ne upoštevajo (npr. četrti odstavek 286. člena ZPP).
učinki razdrte pogodbe - povračilo koristi - najem nepremičnine - namen najema - prenehanje najema - posest nepremičnine - povrnitev vlaganj - razmejitev dejanskih in pravnih vprašanj
Poslovni namen pogodbenih strank ob sklenitvi najemne pogodbe je bil opravljanje (oživitev in nadaljevanje) gostinske dejavnosti v hotelu, ki se je v sicer dogovorjenem dvajsetletnem obdobju udejanjal le prvih osem let. Zato je vprašanje posesti ključev objekta po zaključku opravljanja dejavnosti, kateri je bil hotel namenjen, brez slehernega pomena za presojo vprašanja obstoja najemnega razmerja. Tožnika se namreč nista upirala izročitvi (vrnitvi) ključev objekta s sklicevanjem na obstoj najemnega razmerja (morda tudi še po zaključku sezone v letu 1990), temveč s sklicevanjem na pridržno pravico do poplačila njune terjatve iz naslova vlaganj v objekt. To pa le še potrjuje tudi materialnopravno pravilnost sklepanja sodišč prve in druge stopnje o trenutku prenehanja najemnega razmerja. Če je tožena stranka menila, da je bila posest tožnikov po prenehanju najemnega razmerja neupravičena, je imela za uveljavitev zatrjevanih pravic na razpolago za tak primer pravno predvideno pot.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - razveza zakonske zveze - nadaljevanje življenjske skupnosti po razvezi zakonske zveze - izvenzakonska skupnost - nevzdržnost življenjske skupnosti - ekonomska skupnost
Sklepanje na nevzdržnost (prisilnost) življenjske skupnosti po razvezi iz ugotovitve o nevzdržnosti zakonske zveze v sodbi ob razvezi ni možno, če je v opreki s stvarnostjo. Navzven zaznavno ravnanje tožnice in toženca, ki sta vztrajala v življenjski skupnosti še kar osemnajst let po razvezi njune zakonske zveze, ga ne potrjuje.
ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2-14, 358, 358-1, 370, 370/1-1, 370/1-2.ZZZDR člen 82a.
dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov - nesporna dejstva - ugotavljanje potreb preživljanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - nasprotje med razlogi prvostopenjske sodbe in ugotovitvami v drugostopenjski določbi - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave
Za nesporno ugotovitev gre takrat, ko nasprotna stranka prizna dejstvo, ki ga zatrjuje stranka (214. člen ZPP). Takrat sodišče šele lahko ugotovi, da je neko dejstvo med strankama nesporno.
Pritožbeno sodišče je samo, v nasprotju z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, ugotovilo, da "znašajo potrebe toženke 100.000 SIT mesečno". Pri tem se je sicer sklicevalo na uporabo materialnega prava (82. a člen ZZZDR). Ugotoviti potrebe preživljanca pomeni ugotoviti dejstva. Gre torej za ugotavljanje dejanskega stanja, ne pa uporabo materialnega prava. Do slednje pride, ko sodnik odloči o višini preživnine, upoštevaje potrebe preživljanca in zmožnosti preživljalca.
ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZTLR člen 41.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do revizije - pridobitev lastninske pravice - močnejši naslov - veljavnost darilne pogodbe
Revizija tretje tožnice proti odločitvam o tožbenim in nasprotnim tožbenim zahtevkom je v celoti nedovoljena, ker vrednost spornega predmeta iz tožbe ne presega 1.000.000 SIT, nasprotno tožbo pa je vložila le druga toženka.
Druga toženka se kot nedobroverni pridobitelj ne more sklicevati na kasneje sklenjeno kupno pogodbo kot močnejši naslov v primerjavi z darilno pogodbo.
Zaradi zatrjevanega alibija, ki naj bi ga potrdile v pritožbi predlagane priče, bi moralo sodišče druge stopnje opraviti presojo predlaganih dokazov z vidika navedene trditve obrambe. Ker ni tako ravnalo, je kršilo obsojenčevo pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost sodbe sodišča druge stopnje (2. odstavek 371. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes za delegacijo pristojnosti - zavrženje predloga
Delegacija pristojnosti je mogoča le, dokler postopek (prvostopenjski, pritožbeni ali postopek z izrednim pravnim sredstvom) teče. Če postopka ni več (ker je pravnomočno končan), tudi ni pravnega interesa za delegacijo pristojnosti (ker pač ni predmeta delegacije).