Ker je od storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ preteklo več kot šest let, je nastopilo absolutno zastaranje (6. odstavek 112. člena v zvezi s 5. točko 1. odstavka 111. člena KZ), zato kazenski pregon ni več dovoljen.
ZPKri člen 2, 3, 5, 6, 20. ZPIZ (1983) člen 103.ZPIZ-1 člen 154. ZPIZ (1992) člen 169.
ponovna odmera pokojnine - razmerje med ZPIZ kot splošnim zakonom in ZPKri kot posebnim in kasnejšim zakonom
Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.
dejanje majhnega pomena - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - nadaljevano kaznivo dejanje
Instituta dejanja majhnega pomena ni mogoče uporabiti, če nista izpolnjeni konstantni merili, ki zadevata težo dejanja in stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti.
Visoka predpisana kazen sama po sebi ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar velja pravilo, da čim strožja je kazen, tem tehtnejše in bolj prepričljive morajo biti ostale okoliščine, da bi sodišče smelo uporabiti navedeni institut.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - notranje nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe - izpodbijanje dokazne ocene
Dejstev, iz katerih izhaja, da je bila tožena stranka lastnica spornega zemljišča, tožeča stranka v revizijskem postopku ne more izpodbijati, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejstev, ali je bila tožena stranka lastnica spornega zemljišča, gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja (predvsem s pravili dokaznega postopka), medtem ko bi šele pri morebitni subsumpciji ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo šlo za uporabo materialnega prava.
Zatrjevano nasprotje med zaključki sodišča druge stopnje in dejanskim stanjem, ki ga je (po izvedenem dokaznem postopku) ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni notranjega nasprotja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, temveč bi lahko kvečjemu merilo na nedovoljeno izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč oziroma ugotovljenega dejanskega stanja.
Za izrek pogojne obsodbe ni bilo pogojev, saj je obtoženec v krajšem časovnem obdobju storil tri enaka kazniva dejanja po 249. členu KZ, po storitvi teh dejanj pa je bil še večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja kot tudi za premoženjska kazniva dejanja. To pa kaže, da kazenske sankcije pri obtožencu očitno ne dosegajo pričakovanih ciljev.
razporeditev na delovno mesto - dokončnost razporeditve - plačilo razlike plače
Delavec je vezan na obračunsko osnovo plače iz razporeditvenega sklepa, če tega pred sodiščem ni izpodbijal, četudi delodajalec o ugovoru zoper tak sklep ni odločal.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.b člena ZDR se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na delovnih mestih, ki jih je možno medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom, določeni pa so tudi kriteriji za ohranitev zaposlitve. V spornem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč kriteriji niso bili upoštevani, obe sodišči pa tudi skladno ugotavljata, da v sklepu (niti izvedenih dokazih) ni navedenih jasnih operativnih razlogov za zaključek, da je prav delo tožnice postalo trajno nepotrebno. Če ni mogoče ugotoviti operativnih razlogov in niso bili upoštevani kriteriji to pomeni, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo v nasprotju z zakonom in SKP.
Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila tožničin zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
zahtevek za denacionalizacijo - razširitev zahtevka za denacionalizacijo
Ne gre za razširitev oz. spremembo zahtevka za denacionalizacijo, če stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji zahteva vračilo premoženja, ki ni bilo podržavljeno osebno denacionalizacijskemu upravičencu, ampak povsem drugi osebi.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 34, 34-2, 76, 76-2. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 14, 14/1, 14/2. Sodni red člen 92. ZPPčlen 339, 339/2-14.
delibacijski postopek - priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - dvostranska mednarodna pogodba - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Z Uredbo je sicer praviloma olajšan postopek pri zagotavljanju sodnega varstva in izvršitvi tujih sodnih odločb (primerjaj z določili njenega člena 33), vendar so tudi v njej določeni primeri, ko se sodba ne prizna. Ker predlagatelj terja priznanje zamudne sodbe tujega sodišča, ki po ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu ni bila vročena, in ker nasprotni udeleženec trdi, da ni imel možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, so v obravnavanem primeru odločilnega pomena dejstva, ki omogočajo preizkus v smeri (ne)obstoja ovire za priznanje tuje sodbe iz člena 34, točka 2, Uredbe. Po tem določilu Uredbe se namreč sodba ne prizna, če je bila izdana v odsotnosti, če tožencu ni bila vročena listina o začetku postopka ali enakovredna listina pravočasno in na tak način, da bi ta lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodbe, čeprav je imel to možnost.
Tožnica je utrpela zdrobljen odprt prelom obeh kosti leve podlahti, raztrganine komolca in podlahti, defekt kože in stisnjenje leve spodnje podlahti. Upravičena je do zadoščenja v višini 50,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
Zaradi zatrjevanega alibija, ki naj bi ga potrdile v pritožbi predlagane priče, bi moralo sodišče druge stopnje opraviti presojo predlaganih dokazov z vidika navedene trditve obrambe. Ker ni tako ravnalo, je kršilo obsojenčevo pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost sodbe sodišča druge stopnje (2. odstavek 371. člena ZKP).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
učinki razdrte pogodbe - povračilo koristi - najem nepremičnine - namen najema - prenehanje najema - posest nepremičnine - povrnitev vlaganj - razmejitev dejanskih in pravnih vprašanj
Poslovni namen pogodbenih strank ob sklenitvi najemne pogodbe je bil opravljanje (oživitev in nadaljevanje) gostinske dejavnosti v hotelu, ki se je v sicer dogovorjenem dvajsetletnem obdobju udejanjal le prvih osem let. Zato je vprašanje posesti ključev objekta po zaključku opravljanja dejavnosti, kateri je bil hotel namenjen, brez slehernega pomena za presojo vprašanja obstoja najemnega razmerja. Tožnika se namreč nista upirala izročitvi (vrnitvi) ključev objekta s sklicevanjem na obstoj najemnega razmerja (morda tudi še po zaključku sezone v letu 1990), temveč s sklicevanjem na pridržno pravico do poplačila njune terjatve iz naslova vlaganj v objekt. To pa le še potrjuje tudi materialnopravno pravilnost sklepanja sodišč prve in druge stopnje o trenutku prenehanja najemnega razmerja. Če je tožena stranka menila, da je bila posest tožnikov po prenehanju najemnega razmerja neupravičena, je imela za uveljavitev zatrjevanih pravic na razpolago za tak primer pravno predvideno pot.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine
Ko sodišče odloča o priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, je dolžno:
ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine, iz katerih je možno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje; napraviti obrazložen sklep, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi in napraviti obrazložen sklep, ali je varnost ljudi zaradi ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
Določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotovitvi obstoj vseh alternativno naštetih okoliščin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, marveč morata biti podani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bo prav določen posameznik ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
Uporaba načela sorazmernosti pomeni, da mora sodišče pred odreditvijo pripora presoditi, ali je pripor nujen (neogibno potreben) in ali je poseg v razumnem sorazmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se s posegom zavaruje, in z razumno pričakovanim učinkom.
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - vrednost spornega predmeta - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, tudi ne, če dosežejo ali presežejo glavni zahtevek, in ne glede na to v kakšni tehnični obliki jih tožnik uveljavlja. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.
nedovoljeni dokazi - pismo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pismo, ki ga je obsojenec poslal oškodovanki in ga je pooblaščenec oškodovanke predložil sodišču, je dovoljen dokaz, saj ni bil pridobljen s kršitvijo pravic ali temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava, ali s kršitvijo ZKP.
Za kršitev obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist bi šlo, če bi sodišče predlagane relevantne dokaze, katerih obstoj in pomen za pravilno odločitev je z zadostno mero izkazan, arbitrarno zavrnilo brez ustrezne obrazložitve.