ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 29, 29/3, 35, 35/1, 35/2, 35/2-2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očito neutemeljena prošnja - očitno nepreganjanje v smislu ZAzil
Če je iz prosilčeve prošnje očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje zaradi vere, rase, narodnosti, politične pripadnosti oziroma pripadnosti določeni družbeni skupini, se taka vloga zavrne kot očitno neutemeljena v pospešenem (skrajšanem) postopku. V takem primeru sodišče prve stopnje ne krši pravil postopka, če ne opravi glavne obravnave, če tožnik v tožbi ne navede drugih okoliščin oz. dejstev oz. ne predloži drugih dokazov kot v prošnji, saj oprava glavne obravnave na drugačno odločitev ne bi vplivala.
ZDen člen 11. ZUS člen 73. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (1948) člen 2, 3, 4, 6e, 13, 14.
denacionalizacija - premoženje izvzeto iz podržavljenja z agrarno reformo - dedovanje
Ker je bilo obravnavano premoženje izvzeto iz podržavljenja po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS in puščeno prejšnjemu lastniku oz. njegovi vdovi, v ZDen ni podlage za denacionalizacijo tega premoženja.
oblike denacionalizacije - vračanje premoženja - vračanje podjetij in kapitala - nacionalizirane zasebne družbe z omejenim jamstvom
Ko je bilo podržavljeno premoženje pravni osebi (v konkretnem primeru zasebni družbi z omejenim jamstvom), je upravičena do denacionalizacije le pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje pravne kontinuitete iz določbe 9a člena ZDen.
ZUS člen 1, 2, 2/1, 3, 3/1, 23, 34, 34/1-2, 75, 75/1.ZPP člen 154.
neplačane zamudne obresti od zapadlih zneskov invalidnine - zavrženje tožbe
Upravni spor je mogoč le zoper dokončen upravni akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker tožnik zahteve za obračun obresti v upravnem postopku ni postavil in torej o njej ni bilo odločeno v upravnem postopku, je treba tako tožbo zavreči kot preuranjeno. Ker tega prvostopno sodišče ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZUS člen 26, 34, 34/1-3, 68, 73.ZKZ člen 26, 27, 27/2, 28.ZSKZ člen 2, 4, 9.
zakup kmetijskih zemljišč - obveznosti in pravice zakupnika - varstvo pravic - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Obveznosti in pravice zakupodajalca in zakupnika so posebej urejene v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja (2. odstavek 27. člena ZKZ), zato je varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami zagotovljeno pred sodišči splošne pristojnosti.
ZPP člen 343, 352. ZUS člen 16, 23, 60. ZUP (1986) člen 242.
denacionalizacija - odločitev sodišča prve stopnje o tožbi - odprava odločbe tožene stranke - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je s tožbo izpodbijano odločbo v delu, v katerem ta ni pravilna in zakonita, utemeljeno odpravilo in v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Po presoji pritožbenega sodišča sprejeta odločitev sodišča prve stopnje pomeni največjo korist za tožečo stranko, saj je odločba tožene stranke v vtoževanem delu odpravljena. Zato si tožeča stranka s pritožbo zoper izpodbijano sodbo (2. točka izreka) ne more še izboljšati svojega položaja po tožbi. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo s sklepom zavrglo.
ZPIZ člen 46, 46/4, 47, 47/4. ZDR (1990) člen 47, 47/1.ZOR člen 107, 110.
nova odmera starostne pokojnine - vštetje plače iz delovnega razmerja pri drugem delodajalcu - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna posledica
Ničnost je absolutna neveljavnost, ki učinkuje nasproti vsakomur. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, potek časa od sklenitve nične pogodbe ni pravno upoštevna okoliščina.
Sodišče ugotavlja, da se status sodnika porotnika, ki sodeluje pri sojenju z vsemi sodniki oziroma sodnicami - predsednicami senata pri sodišču, uvršča med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v sporu, v katerem sodnik porotnik nastopa kot stranka.
pritožbeni razlogi - razlogi za dopustitev revizije - dopustitev revizije
Tožnik v pritožbi navaja le, kako je potekal sodni postopek in obrazlaga svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. To pa ni predmet tega postopka. Vrhovno sodišče v tem (pritožbenem) postopku ne odloča in tudi ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti sklepa o nedovolitvi obnove postopka, temveč le o sklepu sodišča druge stopnje o tem, da revizije, ki po zakonu ni dovoljena, tudi ne dopusti, ker za to ni utemeljenih razlogov.
statusno preoblikovanje družbe - razrešitev poslovodje - odpravnina
ZGD ne določa, kaj se šteje za utemeljene razloge za predčasen odpoklic poslovodje. Gotovo so to (utemeljeni oziroma obrazloženi) krivdni razlogi na strani poslovodje. Kot utemeljene pa je mogoče šteti tudi razloge, ki so objektivne narave. Med take spada tudi statusno preoblikovanje družbe, pri katerem pride do prenehanja mandata dotedanjim organom družbe z omejeno odgovornostjo (konkretno poslovodij) in oblikovanjem novih organov delniške družbe (konkretno uprave).
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - nadaljevanje dela
Za presojo ali je izpolnjen pogoj za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi nadaljevanja dela, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato tudi v primeru iz 18.
člena ZDR ne more nastati zgolj na podlagi enostranske volje delavca.
Sodišče v delovnem sporu presoja zakonitost odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti delavcev in o zakonitosti izrečenih disciplinskih ukrepov. To pomeni, da delodajalčeve odločitve (lahko) spreminja le, če so v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
delovno razmerje za določen čas - čas trajanja - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Dejstvo, da gre za sistematizirano delovno mesto in dejstvo, da je za to delovno mesto kasneje sklenila delovno razmerje nova delavka, kažeta na to, da zakonitega razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas sploh ni bilo.
stvarna in krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je priča, zaslišana v postopku, sodnica porotnica pri sodišču, ki je obravnavalo zadevo, ni razlog, ki bi opravičeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
V okviru instituta dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) imata teža dejanja in stopnja kazenske odgovornosti pomen stalnih oziroma konstantnih meril, medtem ko ni nujno, da se tudi vsa ostala merila vedno pojavljajo pri presoji, ali je dejanje majhnega pomena.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja
Ker je bil tožnik v času delovnega razmerja za določen čas razporejen na drugo delovno mesto, trajnega značaja, je njegovo delovno razmerje izgubilo značaj začasnosti in zato ni bilo več zakonito sklenjeno za določen čas.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - sopotnik pod vplivom alkohola
Pokojni je kot vinjeni sopotnik predstavljal v vozilu oviro in potencialno nevarnost, obtoženec pa je to dopuščal. Če bi obtoženec vozil trezen in ne bi dopustil vožnje z motečim vinjenim sopotnikom na sprednjem sedežu, sploh ne bi mogel priti v takšen položaj, kot je prišel s kršitvami določb 1. in 2. odstavka 164., 1. odstavka 41. in 36. člena ZTVCP.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, ki bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih pokojnina ni bila niti odmerjena niti izplačana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prisilna poravnava - varovane kategorije - invalidnost
ZDR je varstvo pred odpovedjo posebej izključil le za primer prenehanja delodajalca, ne pa tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi sklenjene prisilne poravnave.
plačilo za dejansko opravljeno delo - dokazi - izvajanje dokazov - tožbeni zahtevek
Po presoji revizijskega sodišča ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi med seboj v nasprotju. Ni mogoče nalagati tožniku, da dokaže opravljanje drugega dela, ob tem pa tako predlagane dokaze šteti za nepomembne.