ZUS člen 73.ZUP člen 5, 5/2, 5/14. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 13.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - dolžnost upravnega organa glede ravnanja z nepopolno vlogo - varstvo neuke stranke v upravnem postopku
Upravni organ prve stopnje po prejemu zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo z istim aktom podržavljeno tožnici in njenemu pokojnemu možu, ni ravnal v skladu z Navodilom za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo in je opustil dolžnosti, ki mu jih nalagajo 13. in naslednji členi navodila. Postopek na prvi stopnji je potekal v nasprotju s 14. členom in 2. odstavkom 5. člena ZUS.
Upravni organ tožnice ni opozoril, da akt o podržavljenju, ki je bil priložen pravočasni zahtevi za denacionalizacijo, glasi tudi na njenega pokojnega moža in je očitno štel, da je vloga popolna ter jo je kot tako tudi obravnaval. Z delno odločbo, ki je pravnomočna, je odločil, da se tisto premoženje, glede katerega ni bilo ovire za vrnitev v naravi, vrne tožnici in njenemu pokojnemu možu. Na podlagi ravnanja upravnega organa je tožnica utemeljeno sklepala, da je njena vloga popolna in zahteva za dopolnitev po preteku roka iz 64. člena ZDen ne more biti v njeno škodo.
denacionalizacija - vračanje podržavljenega premoženja na podlagi ZPVAS - obnova postopka
S tem, ko tožnica, ki bi morala kot predlagateljica obnove sama predložiti podatke, s katerimi bi izkazala obnovitvene razloge, v tem postopku ni predložila drugačnih zemljiškoknjižnih podatkov, ki so bili predloženi in presojeni v upravnem postopku, ni mogla izkazati, da bi bil njen pravni prednik upravičen do vrnitve navedene nepremičnine v last in posest.
Ker tožeča stranka ni prejela odločbe o odločitvi tožene stranke o dodelitvi sredstev, je nastalo stanje, analogno molku organa. Tožeča stranka bi v taki situaciji imela možnost, ob izpolnjenih predpostavkah, sprožiti upravni spor, zato ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati kot posebno vrsto spora polne jurisdikcije zaradi varstva ustavnih pravic.
očitno neutemeljena prošnja za azil - vložitev prošnje iz ekonomskih razlogov - pospešeni postopek
Ker sta prva tožnika v prošnji navajala, da sta bila preganjana, ker nista več mogla odplačevati kredita, prvi tožnik pa naj bi bil tudi sodno preganjan zaradi kaznivega dejanja, je že iz same prošnje očitno, da jim v izvorni državi ne grozi preganjanje, ki je relevantno po Ženevski konvenciji.
denacionalizacija - obnova postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - upravičena oseba za vložitev predloga - obnovitveni razlog
Le pavšalno sklicevanje na priložene listine ne pomeni ugotovitve upravičenosti predlagateljic do vložitve predloga za obnovo postopka in tudi ne verjetne izkazanosti okoliščin, na katere se ta predlog opira. Predlagateljice bodo morale zato v ponovnem postopku izkazati pravno nasledstvo vlagateljev v sporno nepremičnino in svoj status glede na določbe ZLS in ZUODNO, saj to v upravnem postopku ni bilo natančno ugotovljeno.
denacionalizacija - akt o podržavljenju - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Akta o podržavljenju ni mogoče izpodbijati v postopku denacionalizacije. Dopustno je dokazovanje drugačnega lastniškega stanja, kot izhaja iz akta o podržavljenju in da lastniško stanje v času podržavljenja izkazuje, da je bilo podržavljeno tudi premoženje drugih lastnikov, ki niso navedeni v odločbi o podržavljenju. Ker tožniki tega niso dokazali, je bilo premoženje pravilno vrnjeno pravnim naslednikom osebe, ki je v aktu o podržavljenju navedena kot razlaščenec.
dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - pogoji za izdajo dovoljenja - ogroženost in preganjanje v izvorni državi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožeča stranka v izvorni državi (BiH) očitno ne bo ogrožena in ji ne grozi preganjanje v smislu določbe 51. člena ZTuj-1.
azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožniku v smislu ZAzil v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje. Zaradi nezmožnosti plačila dolga sosedu, katerega zemljo je obdeloval, in sosedovih zahtev v zvezi s tem, njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.
spor o pristojnosti - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Spor zaradi povrnitve sredstev, ki jih je delodajalec prejel iz naslova aktivne politike zaposlovanja po 48a členu ZPIZ za primer brezposelnosti, je premoženjski spor, ki ga je glede na določbo 2. točke 1. odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor.
denacionalizacija - upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju premoženja
Ker je tožnica prejela za arondirano zemljišče denarno odškodnino, ki predstavlja 105,42% vrednosti podržavljenega zemljišča, in ker prejete odškodnine ni pripravljena vrniti, ni upravičena do vračila niti sorazmernega deleža zemljišča v naravi.
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati tako načelo individualizacije, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - občina kot upravičenka do zapuščine
Zahteva za varstvo zakonitosti vidi bistveno kršitev določb postopka prvega odstavka 339. člena ZPP v tem, ker je pritožbeno sodišče namesto, da bi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo ali razveljavilo, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ta očitek je nesmiseln, saj ga zahteva utemeljuje s stališčem o zmotni uporabi materialnega prava. Logično je namreč, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen v zvezi s 366.
ZOR člen 200, 203.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A člen 2.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera zadoščenja za telesne bolečine za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti kot posledic poškodbe: zloma baze srednjega členka desnega prstanca), (posledične) okvare sklepnega hrustanca v prvem sklepu med členki desnega prstanca in prekinitve nasadišča iztegovalnega aparata na desnem prstancu.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje - povrnitev stroškov za odgovor na pravno sredstvo
Po prvem odstavku 385. člena ZPP lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti proti pravnomočni sodni odločbi, proti kateri ni bila vložena revizija, v treh mesecih od izteka roka za pritožbo oziroma vročitve drugostopenjske odločbe stranki. Če pa je bila proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, vložena revizija, lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti samo v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.
V obravnavanem primeru je bila revizija vročena vrhovnemu državnemu tožilstvu skupaj s spisom (na njegovo zahtevo) 20.2.2004, tako da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tako že potekel 22.3.2004. Vrhovno državno tožilstvo, ki je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti šele 6.4.2004. Zato jo je vrhovno sodišče po 377. členu ZPP v zvezi s 391. členom ZPP kot prepozno zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - možnost izločitve sodnikov
Verjetnost, da bo predlagana izločitev sodnikov posameznega oddelka določenega sodišča, praviloma ne predstavlja predpostavke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje
Odmera zadoščenja za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot posledice poškodbe - zvina vratnega in ledvenega dela hrbtenice.
dovolitev priglašenih del - pomožni objekt - soglasje sosedov
Za gradnjo pomožnega objekta tik ob parcelni meji je glede na določbe Odloka o PUP potrebno soglasje soseda, ki pa ga v danem primeru ni bilo. Odlok o PUP in Odlok o pomožnih objektih nista v razmerju specialni-generalni predpis, ampak morajo biti glede na 2. odstavek 62. člena ZUN izpolnjeni pogoji po obeh.
Iz vsebine pojma "neogibno potreben za varnost ljudi" iz 20. člena Ustave Republike Slovenije ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih deliktov; vendar pa je v takih primerih pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti dopustno odrediti samo, če obstoji nevarnost ponavljanja težjih kaznivih dejanj, ko je ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca na prostost, tako velik poseg v njihovo pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.