azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - pregon zaradi posedovanja mamil
Tožnik je v prošnji navedel, da ga je v letu 2003 v njegovi izvorni državi BiH sledila policija zaradi posedovanja mamil, nagovarjali pa naj bi ga tudi mudžahedini; kar že iz prošnje očitno izhaja, da mu v svoji izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Ženevske konvencije.
denacionalizacija - akt o podržavljenju - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Akta o podržavljenju ni mogoče izpodbijati v postopku denacionalizacije. Dopustno je dokazovanje drugačnega lastniškega stanja, kot izhaja iz akta o podržavljenju in da lastniško stanje v času podržavljenja izkazuje, da je bilo podržavljeno tudi premoženje drugih lastnikov, ki niso navedeni v odločbi o podržavljenju. Ker tožniki tega niso dokazali, je bilo premoženje pravilno vrnjeno pravnim naslednikom osebe, ki je v aktu o podržavljenju navedena kot razlaščenec.
denacionalizacija - obnova postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - upravičena oseba za vložitev predloga - obnovitveni razlog
Le pavšalno sklicevanje na priložene listine ne pomeni ugotovitve upravičenosti predlagateljic do vložitve predloga za obnovo postopka in tudi ne verjetne izkazanosti okoliščin, na katere se ta predlog opira. Predlagateljice bodo morale zato v ponovnem postopku izkazati pravno nasledstvo vlagateljev v sporno nepremičnino in svoj status glede na določbe ZLS in ZUODNO, saj to v upravnem postopku ni bilo natančno ugotovljeno.
ZUS člen 73.ZUP člen 5, 5/2, 5/14. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 13.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - dolžnost upravnega organa glede ravnanja z nepopolno vlogo - varstvo neuke stranke v upravnem postopku
Upravni organ prve stopnje po prejemu zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo z istim aktom podržavljeno tožnici in njenemu pokojnemu možu, ni ravnal v skladu z Navodilom za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo in je opustil dolžnosti, ki mu jih nalagajo 13. in naslednji členi navodila. Postopek na prvi stopnji je potekal v nasprotju s 14. členom in 2. odstavkom 5. člena ZUS.
Upravni organ tožnice ni opozoril, da akt o podržavljenju, ki je bil priložen pravočasni zahtevi za denacionalizacijo, glasi tudi na njenega pokojnega moža in je očitno štel, da je vloga popolna ter jo je kot tako tudi obravnaval. Z delno odločbo, ki je pravnomočna, je odločil, da se tisto premoženje, glede katerega ni bilo ovire za vrnitev v naravi, vrne tožnici in njenemu pokojnemu možu. Na podlagi ravnanja upravnega organa je tožnica utemeljeno sklepala, da je njena vloga popolna in zahteva za dopolnitev po preteku roka iz 64. člena ZDen ne more biti v njeno škodo.
dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - pogoji za izdajo dovoljenja - ogroženost in preganjanje v izvorni državi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožeča stranka v izvorni državi (BiH) očitno ne bo ogrožena in ji ne grozi preganjanje v smislu določbe 51. člena ZTuj-1.
ZST člen 27. ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 68, 73.ZUreP-1 člen 105, 105/4.
upravni spor zaradi varstvo ustavnih pravic v zvezi z razlastitvijo - stroški postopka - odločba o odmeri sodne takse
Če tožnik ugovarja plačilu sodne takse oz. zahteva, da se mu z odločbo sodišča določi obveznost plačila sodne takse, mu sodišče tako odločbo izda. Upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic v zvezi z razlastitvijo ni upravni spor v razlastitvenem postopku, zato stroškov tega upravnega spora ni mogoče presojati kot razlastitvenih stroškov po ZUreP-1.
spor o pristojnosti - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Spor zaradi povrnitve sredstev, ki jih je delodajalec prejel iz naslova aktivne politike zaposlovanja po 48a členu ZPIZ za primer brezposelnosti, je premoženjski spor, ki ga je glede na določbo 2. točke 1. odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - občina kot upravičenka do zapuščine
Zahteva za varstvo zakonitosti vidi bistveno kršitev določb postopka prvega odstavka 339. člena ZPP v tem, ker je pritožbeno sodišče namesto, da bi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo ali razveljavilo, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ta očitek je nesmiseln, saj ga zahteva utemeljuje s stališčem o zmotni uporabi materialnega prava. Logično je namreč, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen v zvezi s 366.
ZKP v 562. členu določa, da osebam, ki so bile neupravičeno obsojene pred 1. januarjem 1954 in ki zaradi preteka roka iz 1. odstavka 539. člena zakona ne bi mogle uveljavljati pravice do povrnitve škode, ta pravica zastara v treh letih od dneva uveljavitve zakona, torej od 1. januarja 1995. Dne 5.6.2002 postavljeni odškodninski zahtevek je glede na določbo 562. člena ZKP že zastaran.
Iz vsebine pojma "neogibno potreben za varnost ljudi" iz 20. člena Ustave Republike Slovenije ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih deliktov; vendar pa je v takih primerih pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti dopustno odrediti samo, če obstoji nevarnost ponavljanja težjih kaznivih dejanj, ko je ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca na prostost, tako velik poseg v njihovo pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Ker je zagovornik šele po izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v zvezi s katerim je bila obsojencu sicer najprej dodeljena brezplačna pravna pomoč, niti po pozivu pa ni predložil pooblastila za njeno vložitev, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje - povrnitev stroškov za odgovor na pravno sredstvo
Po prvem odstavku 385. člena ZPP lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti proti pravnomočni sodni odločbi, proti kateri ni bila vložena revizija, v treh mesecih od izteka roka za pritožbo oziroma vročitve drugostopenjske odločbe stranki. Če pa je bila proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, vložena revizija, lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti samo v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.
V obravnavanem primeru je bila revizija vročena vrhovnemu državnemu tožilstvu skupaj s spisom (na njegovo zahtevo) 20.2.2004, tako da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tako že potekel 22.3.2004. Vrhovno državno tožilstvo, ki je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti šele 6.4.2004. Zato jo je vrhovno sodišče po 377. členu ZPP v zvezi s 391. členom ZPP kot prepozno zavrglo.
ZOR člen 200, 203.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A člen 2.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera zadoščenja za telesne bolečine za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti kot posledic poškodbe: zloma baze srednjega členka desnega prstanca), (posledične) okvare sklepnega hrustanca v prvem sklepu med členki desnega prstanca in prekinitve nasadišča iztegovalnega aparata na desnem prstancu.
denacionalizacija - določanje vrednosti podržavljenega premoženja - kmetijsko zemljišče
Vrednost kmetijskih zemljišč se določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, za ugotavljanje vrednosti po metodologijah, ki jih ZDen ne predpisuje, v ZDen ni podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08754
ZOR člen 210.ZPSPP člen 14, 15, 16, 17.ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377.
najem poslovnega prostora - stroški investicijskega vzdrževanja - dospelost terjatve najemnika za povračilo vlaganj - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Povračilo investicijskih vlaganj v najem vzeto stvar lahko najemnik uveljavlja šele po tem, ko izgubi posest, torej takrat, ko izroči predmet najema (poslovno stavbo) najemodajalcu. Pred tem namreč ne pride do prehoda koristi, kar je temeljna predpostavka vsakega zahtevka iz naslova neopravičene pridobitve. Izboljšave v najem vzete stvari predstavljajo za lastnika - najemodajalca okoriščenje šele od trenutka, ko jih valorizira z višjo najemnino, ali pa od trenutka, ko mu najemnik vrne predmet najema.
ZUP (1986) člen 57, 57/2, 58, 61.ZDen člen 6, 6/2.
denacionalizacija - pooblaščenec denacionalizacijskega upravičenca, ki na območju RS nima stalnega prebivališča - učinek dejanj, ki jih opravi pooblaščenec
Dejanja, ki jih v postopku denacionalizacije opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil tožnik sam.