URS člen 29, 29-3.ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca oziroma drugačna presoja obsojenčeve kazenske odgovornosti, kot je ugotovljena v pravnomočni sodbi, sodi na področje dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z izbiro in odmero kazni, razen če ni sodišče pri tem prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.ZOR člen 200, 203. OZ. ZPOMZO-A.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - dejanska in pravna podlaga zahtevkov - zavrženje revizije - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Odmera pravične denarne odškodnine za telesne bolečine, strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Revizija je delno utemeljena le glede odločbe o zamudnih obrestih za čas od 1.1.2002. V skladu z omenjenim načelnim pravnim mnenjem namreč pripadajo oškodovancu zamudne obresti od uveljavitve OZ do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dne po dnevu sodbe prve stopnje dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
postopek proti mladoletniku - pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora
Čeprav se čas, prebit v priporu, mladoletniku ne bo mogel všteti v katerega izmed vzgojnih ukrepov, sodišče z odreditvijo pripora zoper mladoletnega obdolženca ni kršilo določbe 6. točke 372. člena ZKP.
Revizija je neutemeljena, ker so zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode prisojeni v skladu z načelom individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine.
vrednotenje zemljišč - neupoštevanje spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju - zemljišča pozidana s strani okupatorja
Skladno z osnovnim namenom ZDen, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice, se vrne samo premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika. In ker so bili razlaščenci prejšnji lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč, pri vrednotenju ni mogoče upoštevati spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju, do katerega je prišlo s pozidavo zemljišč. Zemljišč namreč ni pozidal prejšnji lastnik, ampak okupator med vojno.
Ker je bilo ugotovljeno, da sporna nepremičnina sploh ni kmetijsko zemljišče, tožnik ni prednostni upravičenec po 21. členu ZKZ. Ne glede na to pa navedena določba tudi ne določa ničnostne sankcije za primer kršitve predkupne pravice.
denacionalizacija - podstrešno stanovanje - ovira za vrnitev dela podstrešja stanovanjske hiše - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Potrebno je ločiti primer, ko si je investitor s preureditvijo skupnih prostorov rešil stanovanjsko vprašanje, od primera, ko je le preuredil obstoječe stanovanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivima dejanjema sprejeli sodišči prve in druge stopnje, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbo 1. odstavka 424. člena ZKP je treba razlagati tako, da mora vložnik zahteve kršitve zakona konkretno opredeliti ter jih tudi ustrezno obrazložiti, ker jih sicer ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predpostavka za dopustnost upravnega spora - pravni interes
Če je bilo tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodeno, upravni spor ni dopusten, saj ne gre za poseg v očitno tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
dokazno breme - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu je postopkovna in ne materialnopravna kršitev.
Kadar pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presoja pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, se v obrazložitvi ni dolžno opredeljevati do vsakršnih pritožbenih navedb. Odgovoriti mora le na navedbe, ki so odločilnega pomena, ni pa dolžno polemizirati s subjektivno dokazno oceno pritožnika.
vročanje - zastopanje po pooblaščencu - nepravilna vročitev - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - začetek teka roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve sodbe, ta vročitev pa seveda mora biti pravilna. Zato z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, pritožbeni rok ni mogel niti začeti teči.
Opustitev pravilne vročitve in zaradi nje napačno štetje roka za pritožbo sta imela za posledico, da je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene pritožbe, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija posledic - okvara zdravja - začasnost
Okvaro zdravja kot zakoniti znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ ob tem, ko je v izreku navedena vrsta poškodbe in postavljena trditev, da je bilo zaradi te poškodbe zdravje oškodovanca okvarjeno, ni smiselno niti potrebno konkretizirati še z drugim besedilom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Tudi če bi sodišče oprlo sodbo na obsojenčevo izpovedbo, ki bi jo pri dokazni oceni pri posameznih kaznivih dejanjih vsebinsko korektno povzelo in razlagalo kot priznanje, zgolj zaradi gole navedbe, da obsojenec katerega od dejanj ni priznal, ne bi šlo za precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih v razlogih sodbe in zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka ne bi bila podana.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).