določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zaposlitev toženke na pristojnem sodišču - vsebina s podatki osebne narave
Po presoji vrhovnega sodišča je smotrno, da v sporu odloči drugo sodišče, predvsem zaradi narave izselitvenega spora proti delavki pristojnega sodišča in zaradi tožničinih trditev osebne narave o družinskih razmerah pravdnih strank, s katerimi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravilno vabljenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka - razglasitev sklepa na naroku - izdaja sklepa v pisni obliki - ravnanje sodišča v fazi prekinjenega postopka
Sklep o nadaljevanju postopka se lahko izda tudi tako, da ga sodišče razglasi na naroku. V takem primeru ima razglašeni sklep nasproti strankam učinek takoj, ko je razglašen. Za izdajo sklepa na naroku z njegovo razglasitvijo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, da se narok sploh lahko opravi. Če teh pogojev ni, potem ni mogoče šteti, da se je prekinjeni postopek na naroku nadaljeval.
prepozna revizija - rok za vložitev revizije - zastopanje po pooblaščencu - odpoved pooblastila - vročanje - zavrženje revizije
Tudi ob upoštevanju zadnje vročitve je revizija vložena po izteku revizijskega roka. Rok za vložitev revizije je začel teči naslednji dan po vročitvi drugostopenjske sodbe, potekel pa je trideseti dan, torej v petek 6.2.2004. Ker to ni bil dela prost dan, se rok ni podaljšal do ponedeljka 9.2.2004, ko je bila vložena revizija.
CZ člen 30b. ZPPSL člen 111, 137, 144. ZUS člen 73.
obnova postopka carinjenja - vpliv začetka stečajnega postopka na vsebino odločbe v carinskem postopku
Začetek stečajnega postopka vpliva na vsebino odločb v carinskem postopku le v toliko, da ne more biti naloženo plačilo carinske dajatve, lahko pa se določi višina te terjatve.
dokazno breme - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu je postopkovna in ne materialnopravna kršitev.
Kadar pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presoja pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, se v obrazložitvi ni dolžno opredeljevati do vsakršnih pritožbenih navedb. Odgovoriti mora le na navedbe, ki so odločilnega pomena, ni pa dolžno polemizirati s subjektivno dokazno oceno pritožnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivima dejanjema sprejeli sodišči prve in druge stopnje, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).
posojilna pogodba - navidezna pogodba - ničnost - pogodba o vsebini oporoke - odkup stanovanja po SZ - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj
Nični sta tako navidezna darilna pogodba kot tudi po 105. členu ZD prepovedana prikrita pogodba, s katero se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka, ta pa se je zavezala, da bo z oporoko poskrbela, da bo tožnik po njeni smrti pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Posledica ničnosti je, da mora toženka vrniti prejeti denarni znesek in plačati zamudne obresti od dneva, ko je postala nepoštena, to je od dneva odtujitve stanovanja dalje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Ker tožnika pred začetkom gradnje objektov nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala imeti, so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.
V položaju, ko je sprememba obtožnega predloga posledica spremenjenih okoliščin, nastalih na glavni obravnavi, ki so pokazale, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se obdolženec preganja na predlog, je treba šteti, da je oškodovanka izvedela za kaznivo dejanje in za vse njegove bistvene okoliščine v popolnem obsegu šele v trenutku spremembe obtožnega predloga. Zato je šele takrat začel teči rok, ki je za podajo predloga za pregon predpisan v 1. odstavku 52. člena ZKP.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziromapremoženja člen 11.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - status podržavljenih zemljišč
Zemljiča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, se vrednotijo kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča.
izvolitev predstavnikov Gospodarske zbornice v organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - začasna odredba
Ker zoper izpodbijani sklep ni samostojnega sodnega pravnega varstva, to pomeni, da navedeni sklep ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v tem upravnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornica ponuja lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni sodbi. Na ta način po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, na podlagi katerega pa zahteve po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper odločbo, izdano v upravnem postopku na drugi stopnji
Zoper odločbe, izdane v upravnem sporu na drugi stopnji, pritožba ni dovoljena (1. odst. 70. čl. ZUS). Prvostopno sodišče je postopalo pravilno, ko je pritožbo tožnikov kot nedovoljeno zavrglo (1. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).
UZITUL člen 16. ZGD člen 559. ZUS člen 60, 60/1-4, 73.
denacionalizacija - vračilo sredstev tujega podjetja - poslovni prostor v Republiki Sloveniji - zavezanec za denacionalizacijo ne more biti tuja pravna oseba - pogoj vzajemnosti
Tuja delniška družba ne more biti zavezana za vračanje nepremičnin, ki ležijo v Republiki Sloveniji.
ZUS člen 25, 25/3-3, 50, 50/2, 72, 72/4, 73, 77, 77/1. ZUP (1986) člen 149, 149/1. CZ člen 51, 51/3. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 137/1.
glavna obravnava - umik carinske deklaracije - pomotoma začet carinski postopek
Zaradi morebitne kršitve, ki jo sodišče stori s tem, da ne opravi glavne obravnave v primeru, ko jo stranke zahtevajo, je mogoče sodbo uspešno izpodbiti le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odst. 72. čl. ZUS). Če pa tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ne zatrjuje dejstev in ne predlaga nobenih dokazov o odločilnih dejstvih, po mnenju pritožbenega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4. odstavku 72. člena ZUS.