plačilo odpravnine - razrešitveni razlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata - utemeljen razlog za odpoklic - pravni standard - vrednostni standard
Nižji sodišči sta pri presoji prezrli vrednostni standard, da je že sama funkcija direktorja od tožnice pri izpolnjevanju obveznosti terjala takšno skrbnost kot se zahteva za ravnanje dobrega gospodarja, če že ne dobrega strokovnjaka. Namen, zaradi katerega je tožena stranka v 39. členu družbene pogodbe predpisala sprejemanje strategije razvoja in letnih programov dela, za odločitev v sporu ni pomemben. Za odločitev so pomembne samo tiste njene določbe, ki se nanašajo na dolžnosti direktorja. Ni predpisa, ki bi tožeči stranki kot direktorici družbe, izhajajoč iz namena njenih dolžnostnih ravnanj, izključeval njihovo opustitev oziroma uporabo posameznih določb pogodbe o ustanovitvi družbe. Za tožnico so zato veljale določbe družbene pogodbe v celoti, brez izjem. Odgovornost direktorja za njihovo izpolnitev se tako predpostavlja in je torej profesionalna in stroga.
prenehanje delovnega razmerja - pristojni organ - potek mandata - izvajanje dokazov - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Disciplinski komisiji, ki je izvajala dokaze, je potekel mandat. Nova disciplinska komisija, ki je v soglasju s prisotnimi sprejela sklep, da bo izvedla dokaze tako, da bo prebrala pred prejšnjo komisijo izvedene dokaze, je s tem izvedla dokaze, ki so bili veljavna pravna podlaga za odločitev. Tožnica, ki se obravnave neupravičeno ni udeležila, se je s tem odrekla možnosti, da bi se izrekla o načinu izvedbe dokazov.
Svet šole kot drugostopni organ je ugotovil, da niso podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine, zato glede na določbe pravilnika tožene stranke in ZDR (1990) ni bilo pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
revizija - obrazložitev revizije - sklicevanje na pritožbene razloge v reviziji - garancija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica do povračilnega zahtevka
Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.
pravica do jubilejne nagrade pri prevzemniku kot zadnjem delodajalcu
Če tožnik svoje pravice do plačila jubilejne nagrade - ki je po določbi 15. člena SPgd ugodnejša od splošne ureditve iz 2. točke 51. člena SKPgd pri S. d.d. kot prevzemniku, in kot zadnjemu delodajalcu, (v pravnem in dejanskem smislu) ni uveljavil, se sedaj ne more sklicevati na prikrajšanost zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Uveljavitev pravice iz delovnega razmerja, izhajajoče iz delovne dobe tožnika, ki je bil prevzet na delo k drugemu delodajalcu in mu jo zagotavlja 3. alinea prvega odstavka 15. člena SKPgd, je bila namreč in je še v njegovi dispoziciji.
ZPP člen 363, 363/1, 365, 365-1.ZS člen 106, 106-6.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za delegacijo pristojnosti - zavrženje pritožbe
Ko vrhovno sodišče odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ne nastopa v vlogi sodišča prve stopnje, marveč na podlagi posebnega pooblastila iz 6. točke 106. člena ZS. Pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
Evropska konvencija o izročitvi člen 14, 16, 16/1, 22.ZKP člen 525, 525/1, 525/2.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor
Začasni pripor po 16. členu Evropske konvencije o izročitvi oziroma 2. odstavku 525. člena ZKP je mogoče odrediti tudi, če v času odreditve niso podani vsi pogoji za izročitev (npr. privoljenje države prejšnje izročiteljice).
zahteva za varstvo zakonitosti - pravilno vabljenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka - razglasitev sklepa na naroku - izdaja sklepa v pisni obliki - ravnanje sodišča v fazi prekinjenega postopka
Sklep o nadaljevanju postopka se lahko izda tudi tako, da ga sodišče razglasi na naroku. V takem primeru ima razglašeni sklep nasproti strankam učinek takoj, ko je razglašen. Za izdajo sklepa na naroku z njegovo razglasitvijo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, da se narok sploh lahko opravi. Če teh pogojev ni, potem ni mogoče šteti, da se je prekinjeni postopek na naroku nadaljeval.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 17, 18, 18/1, 299, 299/2, 327, 371, 371/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - glavna obravnava - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Za kršitev pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP bi šlo v primeru, ko bi obramba z zadostno verjetnostjo izkazala vpliv predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost odločitve, pa bi ga sodišče kljub temu neutemeljeno in brez razumne obrazložitve, torej arbitrarno, zavrnilo.
Okoliščina, da je Center za forenzične preiskave organizacijsko del policije, sama po sebi ne zadošča za načelno stališče, da so strokovna mnenja Centra vnaprej izključena kot dokaz v kazenskem postopku zaradi neznatne dokazne vrednosti kot posledice pristranskosti v škodo vsakega obdolženca. Takšno stališče bi bilo v nasprotju s 1. odstavkom 18. člena ZKP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Če se zahteva za varstvo zakonitosti nanaša tudi na izrečeno kazensko sankcijo, je na tej podlagi ni mogoče vložiti.
UZITUL člen 16. ZGD člen 559. ZUS člen 60, 60/1-4, 73.
denacionalizacija - vračilo sredstev tujega podjetja - poslovni prostor v Republiki Sloveniji - zavezanec za denacionalizacijo ne more biti tuja pravna oseba - pogoj vzajemnosti
Tuja delniška družba ne more biti zavezana za vračanje nepremičnin, ki ležijo v Republiki Sloveniji.
prepozna revizija - rok za vložitev revizije - zastopanje po pooblaščencu - odpoved pooblastila - vročanje - zavrženje revizije
Tudi ob upoštevanju zadnje vročitve je revizija vložena po izteku revizijskega roka. Rok za vložitev revizije je začel teči naslednji dan po vročitvi drugostopenjske sodbe, potekel pa je trideseti dan, torej v petek 6.2.2004. Ker to ni bil dela prost dan, se rok ni podaljšal do ponedeljka 9.2.2004, ko je bila vložena revizija.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - nova sredstva izvršbe - novi dolžniki - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kljub morebitni poznejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZIZ je v obravnavani zadevi za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike z novimi izvršilnimi sredstvi pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je zoper prvotnega dolžnika dovolilo izvršbo in ki je še vedno v teku.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Ker tožnika pred začetkom gradnje objektov nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala imeti, so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - viličar - pozornost oškodovanca v zvezi z obratovanjem viličarja - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - prispevek k nastanku škode - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
V drugostopenjski sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kaj pomeni več pozornosti gibanju viličarja in s kakšnim ravnanjem bi jo tožnica lahko izkazala, če jo je viličar zadel pri vožnji nazaj in tedaj, ko je že bila mimo stavbe, iz katere je pripeljal ter ni mogla videti, slišati in predvideti, da bo viličar trčil vanjo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornica ponuja lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni sodbi. Na ta način po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, na podlagi katerega pa zahteve po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
izvolitev predstavnikov Gospodarske zbornice v organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - začasna odredba
Ker zoper izpodbijani sklep ni samostojnega sodnega pravnega varstva, to pomeni, da navedeni sklep ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v tem upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22912
ZKP člen 371, 371/1-3, 480, 480/4, 487.KZ člen 196, 196/1.
postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - odstranitev mladoletnika z zasedanja - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o vzgojnem ukrepu - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Če sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 480. člena ZKP začasno odstrani mladoletnika z zasedanja v delu, v katerem izvaja dokaze, ki zadevajo ugotavljanje dejstev, povezanih z mladoletnikovo osebnostjo ter okoljem in razmerami, v katerih živi, ali če oceni, da bi posamezni dokazi lahko škodljivo vplivali na mladoletnika, s tem ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Neupravičen nakup konoplje zaradi nadaljnje proizvodnje sam po sebi ni zakonski znak kaznivega dejanja iz 1. odstavka 196. člena KZ, toda za presojo, ali ga je mladoletnik storil, je odločilen očitek, da je neupravičeno kupil sadike konoplje zaradi prodaje.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V pravdi za dodelitev preživnine sodišče ugotovi potrebe otrok in zmožnosti staršev, nato pa na podlagi vrednotenja določi ustrezen znesek preživnine. Ker preživninska pravda ni matematičen postopek, je pravilno in zadošča, če sta nižji sodišči dejstvi otroškega dodatka in tožničinega lastnega zaslužka ugotovili, navedli v obrazložitvi in upoštevali pri končnem vrednotenju.