ZDavP člen 112, 198, 201, 201/1, 202/2. ZDS člen 2, 2/2, 9, 9/3, 13. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 144/7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij - ugotovitev pravilnega obračuna davka ni predhodno vprašanje
V postopku vračila preveč plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb ugotovitev pravilnega obračuna tega davka (s strani davčne inšpekcije) ni predhodno vprašanje. Zato ni bilo zakonite podlage za prekinitev postopka vračila preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
odškodninski spor - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - vmesna sodba
Tudi če bi se izkazalo, da bi bilo mogoče zmanjšati škodo z zamenjavo folije, to ne bi izključilo odgovornosti tožene stranke za vso nastalo škodo, pač pa le za njen del. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bo mogoče trditve tožene stranke, ki gredo v tej smeri, upoštevati pri odločanju o višini odškodnine. Nižji sodišči tako nista ravnali v nasprotju z določbami 315. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - pristojni organ - potek mandata - izvajanje dokazov - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Disciplinski komisiji, ki je izvajala dokaze, je potekel mandat. Nova disciplinska komisija, ki je v soglasju s prisotnimi sprejela sklep, da bo izvedla dokaze tako, da bo prebrala pred prejšnjo komisijo izvedene dokaze, je s tem izvedla dokaze, ki so bili veljavna pravna podlaga za odločitev. Tožnica, ki se obravnave neupravičeno ni udeležila, se je s tem odrekla možnosti, da bi se izrekla o načinu izvedbe dokazov.
Svet šole kot drugostopni organ je ugotovil, da niso podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine, zato glede na določbe pravilnika tožene stranke in ZDR (1990) ni bilo pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.
ZPP člen 363, 363/1, 365, 365-1.ZS člen 106, 106-6.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za delegacijo pristojnosti - zavrženje pritožbe
Ko vrhovno sodišče odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ne nastopa v vlogi sodišča prve stopnje, marveč na podlagi posebnega pooblastila iz 6. točke 106. člena ZS. Pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
Evropska konvencija o izročitvi člen 14, 16, 16/1, 22.ZKP člen 525, 525/1, 525/2.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor
Začasni pripor po 16. členu Evropske konvencije o izročitvi oziroma 2. odstavku 525. člena ZKP je mogoče odrediti tudi, če v času odreditve niso podani vsi pogoji za izročitev (npr. privoljenje države prejšnje izročiteljice).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Če se zahteva za varstvo zakonitosti nanaša tudi na izrečeno kazensko sankcijo, je na tej podlagi ni mogoče vložiti.
vrednotenje zemljišč - neupoštevanje spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju - zemljišča pozidana s strani okupatorja
Skladno z osnovnim namenom ZDen, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice, se vrne samo premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika. In ker so bili razlaščenci prejšnji lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč, pri vrednotenju ni mogoče upoštevati spremenjenega statusa zemljišč ob podržavljenju, do katerega je prišlo s pozidavo zemljišč. Zemljišč namreč ni pozidal prejšnji lastnik, ampak okupator med vojno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Tudi če bi sodišče oprlo sodbo na obsojenčevo izpovedbo, ki bi jo pri dokazni oceni pri posameznih kaznivih dejanjih vsebinsko korektno povzelo in razlagalo kot priznanje, zgolj zaradi gole navedbe, da obsojenec katerega od dejanj ni priznal, ne bi šlo za precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih v razlogih sodbe in zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka ne bi bila podana.
brezplačna pravna pomoč - ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predpostavka za dopustnost upravnega spora - pravni interes
Če je bilo tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodeno, upravni spor ni dopusten, saj ne gre za poseg v očitno tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 17, 18, 18/1, 299, 299/2, 327, 371, 371/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - glavna obravnava - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Za kršitev pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP bi šlo v primeru, ko bi obramba z zadostno verjetnostjo izkazala vpliv predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost odločitve, pa bi ga sodišče kljub temu neutemeljeno in brez razumne obrazložitve, torej arbitrarno, zavrnilo.
Okoliščina, da je Center za forenzične preiskave organizacijsko del policije, sama po sebi ne zadošča za načelno stališče, da so strokovna mnenja Centra vnaprej izključena kot dokaz v kazenskem postopku zaradi neznatne dokazne vrednosti kot posledice pristranskosti v škodo vsakega obdolženca. Takšno stališče bi bilo v nasprotju s 1. odstavkom 18. člena ZKP.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca oziroma drugačna presoja obsojenčeve kazenske odgovornosti, kot je ugotovljena v pravnomočni sodbi, sodi na področje dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z izbiro in odmero kazni, razen če ni sodišče pri tem prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - viličar - pozornost oškodovanca v zvezi z obratovanjem viličarja - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - prispevek k nastanku škode - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
V drugostopenjski sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kaj pomeni več pozornosti gibanju viličarja in s kakšnim ravnanjem bi jo tožnica lahko izkazala, če jo je viličar zadel pri vožnji nazaj in tedaj, ko je že bila mimo stavbe, iz katere je pripeljal ter ni mogla videti, slišati in predvideti, da bo viličar trčil vanjo.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - nova sredstva izvršbe - novi dolžniki - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kljub morebitni poznejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZIZ je v obravnavani zadevi za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike z novimi izvršilnimi sredstvi pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je zoper prvotnega dolžnika dovolilo izvršbo in ki je še vedno v teku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22912
ZKP člen 371, 371/1-3, 480, 480/4, 487.KZ člen 196, 196/1.
postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - odstranitev mladoletnika z zasedanja - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o vzgojnem ukrepu - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Če sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 480. člena ZKP začasno odstrani mladoletnika z zasedanja v delu, v katerem izvaja dokaze, ki zadevajo ugotavljanje dejstev, povezanih z mladoletnikovo osebnostjo ter okoljem in razmerami, v katerih živi, ali če oceni, da bi posamezni dokazi lahko škodljivo vplivali na mladoletnika, s tem ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Neupravičen nakup konoplje zaradi nadaljnje proizvodnje sam po sebi ni zakonski znak kaznivega dejanja iz 1. odstavka 196. člena KZ, toda za presojo, ali ga je mladoletnik storil, je odločilen očitek, da je neupravičeno kupil sadike konoplje zaradi prodaje.
V potrdilu z dne 6.7.1992 zapisani znesek 8.195 USD pomeni le izračun višine dolga iz naslova dogovorjenega in že izvršenega posredovanja pri pridobitvi posla v Varšavi, ki je bil nato tudi realiziran, njegova cena znana in je zato tudi bil mogoč izračun točne višine provizije. Ne pomeni pa zapis navedenega zneska v potrdilu, da naj bi bila šele takrat sklenjena pogodba o posredovanju, ki naj bi se zato nanašala na neke druge bodoče posle, kot je skušal prikazati toženec.
Tožnik se je zavezal spraviti toženčevo družbo v stik z naročnikom dela v Varšavi, to je tudi storil, saj je bila pogodba o opravi del sklenjena, zaradi česar je toženec dolžan plačati provizijo, kot se je v dogovoru s tožnikom osebno zavezal.
vročanje - zastopanje po pooblaščencu - nepravilna vročitev - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - začetek teka roka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve sodbe, ta vročitev pa seveda mora biti pravilna. Zato z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, pritožbeni rok ni mogel niti začeti teči.
Opustitev pravilne vročitve in zaradi nje napačno štetje roka za pritožbo sta imela za posledico, da je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene pritožbe, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V pravdi za dodelitev preživnine sodišče ugotovi potrebe otrok in zmožnosti staršev, nato pa na podlagi vrednotenja določi ustrezen znesek preživnine. Ker preživninska pravda ni matematičen postopek, je pravilno in zadošča, če sta nižji sodišči dejstvi otroškega dodatka in tožničinega lastnega zaslužka ugotovili, navedli v obrazložitvi in upoštevali pri končnem vrednotenju.