prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - predmet prodaje - vpis v zemljiško knjigo
Sicer jasna določila pogodb o predmetu prodaje je tožena stranka naredila sporna (s tem, ko je zatrjevala, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina), ugotovitev namena strank (ki je dejansko vprašanje) pa je to spornost odpravila (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.
Ugotavljanje posebnih, t.i. kvalifikatornih okoliščin, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku.
odškodninski spor - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - vmesna sodba
Tudi če bi se izkazalo, da bi bilo mogoče zmanjšati škodo z zamenjavo folije, to ne bi izključilo odgovornosti tožene stranke za vso nastalo škodo, pač pa le za njen del. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bo mogoče trditve tožene stranke, ki gredo v tej smeri, upoštevati pri odločanju o višini odškodnine. Nižji sodišči tako nista ravnali v nasprotju z določbami 315. člena ZPP.
Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.
Po določbi 78. člena ZTPDR pa mora biti sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi zanj, delavcu vročen v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora.
ZDavP člen 112, 198, 201, 201/1, 202/2. ZDS člen 2, 2/2, 9, 9/3, 13. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 144/7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij - ugotovitev pravilnega obračuna davka ni predhodno vprašanje
V postopku vračila preveč plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb ugotovitev pravilnega obračuna tega davka (s strani davčne inšpekcije) ni predhodno vprašanje. Zato ni bilo zakonite podlage za prekinitev postopka vračila preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - sklenitev in izpolnitev pogodbe
Bistveno je, da ne gre za primer, ko bi stečajni dolžnik po vzpostavitvi obligacijskega razmerja s toženo stranko, torej naknadno, spreminjal modalitete izpolnitve svoje obveznosti v korist enega od upnikov (tožene stranke). Zato ne gre za naklanjanje ugodnosti toženi stranki in izpodbijano dejanje nima objektivnih elementov izpodbojnosti po določbah 1. in 3. odstavka 125. člena ZPPSL.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na katerega so se pavšalno sklicevale pogodbe o zaposlitvi, to je začasno povečani obseg dela, dejansko ni bil podan, je bilo takšno delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom.
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odločitev o postranski terjatvi - zamudne obresti - dopolnilna sodba
Kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana le tedaj, če sodbe zaradi očitane pomanjkljivosti ne bi bilo mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali je podan kakšen od upoštevnih pritožbenih razlogov).
ZDR (1990) člen 103.ZPP člen 137, 137/1.ZOdv člen 14, 14/1.ZDDO člen 45, 45/1.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - vročitev vabila - disciplinska kršitev, ki pomeni kaznivo dejanje
I. Če ima delavec v disciplinskem postopku pooblaščenca - odvetnika, se vabila delavcu veljavno vročajo z vročitvijo pooblaščencu.
Kasnejši preklic pooblastila ne vpliva na veljavnost vročitve.
II. Opredelitev dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje, v disciplinskem postopku ni vezano na pravnomočno kazensko sodbo pa tudi ne na pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo, saj lahko za potrebe disciplinskega postopka elemente kaznivega dejanja ugotavljajo tudi disciplinski organi in sodišče v delovnem sporu.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - poškodba na delu
V primeru poškodbe delavca s strani sodelavca je potrebno poškodovanega delavca z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca za ravnanje delavca šteti za tretjo osebo.
prenehanje delovnega razmerja - resen razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar mora ta razlog biti dokazan. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica po 12.2.1999 za delo ni bila sposobna zaradi zdravstvenih težav, to pomeni, da od 13.2.1999 dalje z dela ni izostala neupravičeno. Delodajalec tako ni dokazal resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, zato tožnici delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga in na podlagi, ki ga je kot bistvenega za prenehanje delovnega razmerja ugotovila tožena stranka.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.