ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - vojaška vaja - poškodba pri poklicnem vojaku - hoja po kraškem terenu
Hoja po razgibanem kraškem terenu v ugodnih časovnih in vremenskih razmerah za poklicnega vojaka ne pomeni nevarne dejavnosti.
upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - vzajemnost z Republiko Hrvaško
Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.
Odmera zadoščenja za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za skaženost zaradi zloma leve ponvice levega kolka s travmatsko okvaro levega lumbosakralnega živčnega pleteža, lobanjsko-možganske poškodbe v smislu možganskega pretresa, več manjših udarninsko-raztrganinskih ran, večje raztrganine z večjim kožnim defektom na levi podlahti in odrgnin v predelu prsnega koša).
prenehanje delovnega razmerja - resen razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar mora ta razlog biti dokazan. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica po 12.2.1999 za delo ni bila sposobna zaradi zdravstvenih težav, to pomeni, da od 13.2.1999 dalje z dela ni izostala neupravičeno. Delodajalec tako ni dokazal resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, zato tožnici delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga in na podlagi, ki ga je kot bistvenega za prenehanje delovnega razmerja ugotovila tožena stranka.
Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
Ugotavljanje posebnih, t.i. kvalifikatornih okoliščin, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na katerega so se pavšalno sklicevale pogodbe o zaposlitvi, to je začasno povečani obseg dela, dejansko ni bil podan, je bilo takšno delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.
revizija - obrazložitev revizije - sklicevanje na pritožbene razloge v reviziji - garancija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica do povračilnega zahtevka
Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odločitev o postranski terjatvi - zamudne obresti - dopolnilna sodba
Kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana le tedaj, če sodbe zaradi očitane pomanjkljivosti ne bi bilo mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali je podan kakšen od upoštevnih pritožbenih razlogov).
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - poškodba na delu
V primeru poškodbe delavca s strani sodelavca je potrebno poškodovanega delavca z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca za ravnanje delavca šteti za tretjo osebo.
plačilo odpravnine - razrešitveni razlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata - utemeljen razlog za odpoklic - pravni standard - vrednostni standard
Nižji sodišči sta pri presoji prezrli vrednostni standard, da je že sama funkcija direktorja od tožnice pri izpolnjevanju obveznosti terjala takšno skrbnost kot se zahteva za ravnanje dobrega gospodarja, če že ne dobrega strokovnjaka. Namen, zaradi katerega je tožena stranka v 39. členu družbene pogodbe predpisala sprejemanje strategije razvoja in letnih programov dela, za odločitev v sporu ni pomemben. Za odločitev so pomembne samo tiste njene določbe, ki se nanašajo na dolžnosti direktorja. Ni predpisa, ki bi tožeči stranki kot direktorici družbe, izhajajoč iz namena njenih dolžnostnih ravnanj, izključeval njihovo opustitev oziroma uporabo posameznih določb pogodbe o ustanovitvi družbe. Za tožnico so zato veljale določbe družbene pogodbe v celoti, brez izjem. Odgovornost direktorja za njihovo izpolnitev se tako predpostavlja in je torej profesionalna in stroga.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - sklenitev in izpolnitev pogodbe
Bistveno je, da ne gre za primer, ko bi stečajni dolžnik po vzpostavitvi obligacijskega razmerja s toženo stranko, torej naknadno, spreminjal modalitete izpolnitve svoje obveznosti v korist enega od upnikov (tožene stranke). Zato ne gre za naklanjanje ugodnosti toženi stranki in izpodbijano dejanje nima objektivnih elementov izpodbojnosti po določbah 1. in 3. odstavka 125. člena ZPPSL.
ZDR (1990) člen 103.ZPP člen 137, 137/1.ZOdv člen 14, 14/1.ZDDO člen 45, 45/1.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - vročitev vabila - disciplinska kršitev, ki pomeni kaznivo dejanje
I. Če ima delavec v disciplinskem postopku pooblaščenca - odvetnika, se vabila delavcu veljavno vročajo z vročitvijo pooblaščencu.
Kasnejši preklic pooblastila ne vpliva na veljavnost vročitve.
II. Opredelitev dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje, v disciplinskem postopku ni vezano na pravnomočno kazensko sodbo pa tudi ne na pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo, saj lahko za potrebe disciplinskega postopka elemente kaznivega dejanja ugotavljajo tudi disciplinski organi in sodišče v delovnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.
pravica do jubilejne nagrade pri prevzemniku kot zadnjem delodajalcu
Če tožnik svoje pravice do plačila jubilejne nagrade - ki je po določbi 15. člena SPgd ugodnejša od splošne ureditve iz 2. točke 51. člena SKPgd pri S. d.d. kot prevzemniku, in kot zadnjemu delodajalcu, (v pravnem in dejanskem smislu) ni uveljavil, se sedaj ne more sklicevati na prikrajšanost zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Uveljavitev pravice iz delovnega razmerja, izhajajoče iz delovne dobe tožnika, ki je bil prevzet na delo k drugemu delodajalcu in mu jo zagotavlja 3. alinea prvega odstavka 15. člena SKPgd, je bila namreč in je še v njegovi dispoziciji.
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
Po določbi 78. člena ZTPDR pa mora biti sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi zanj, delavcu vročen v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora.