izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - samovoljno koriščenje letnega dopusta - neupravičena odsotnost z dela
I. Prisotnost na delu v skladu z rednim delovnim razporedom je tudi po novem ZDR ena od bistvenih obveznosti delavca, ki je pogoj za uresničitev drugih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. II. Čeprav ZDR ne določa število dni neupravičene odsotnosti, kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, sodišče zaključuje, da je samovoljno izrabo letnega dopusta, ki je pogojevala 10-dnevno neupravičeno odsotnost z dela, gotovo šteti za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pogojuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
kolektivni delovni spor - pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - procesna predpostavka - mirno reševanje sporov
Kadar je s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, določba 15. člena ZDSS zahteva, da stranki vsaj poskušata spor rešiti po tej poti. Dokler tega ne poskušata ali če tega sploh ne poskušata, zakon ne dopušča sodnega varstva. Taka obveznost ne izključuje sodnega varstva, le dostop do sodišča začasno omeji.
Tožnici je bila skladno z določili 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Uradni list RS, št. 40/97) tudi ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod pogoji, ki jih je imela pri toženi stranki, pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da ji preneha delovno razmerje. Ker tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihaja na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
Ker tožeča stranka ni imela zakonite podlage za izplačilo zneskov, ki jih uveljavlja od tožene stranke, tožena stranka pa do izplačanih zneskov glede na jasno zakonsko ureditev ni bila upravičena, je tožbeni zahtevek zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve po določbah 210. člena ZOR. Vendar pa se pri tem pojavi vprašanje, ki sta ga nižji sodišči zanemarili, kaj je z vrnitvijo zneska, prejetega iz naslova neupravičene pridobitve v primeru, če je bil znesek plačan, čeprav je tožnica vedela, ker je bilo to zakonsko določeno, da tega zneska ni dolžna plačati in ga celo ne bi smela plačati. V tem primeru, ki ga ureja ZOR v 211. členu, pa tisti, ki je kaj plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan, tega zneska nima pravice terjati nazaj, razen, če bi si tako pravico pridržal ali bi znesek plačal, da bi se izognil sili. Česa takega tožeča stranka ni niti navajala niti dokazovala. Ker je tožeča stranka zaradi zakonskih določb vedela, da toženi stranki (ne glede na sklepe njenih organov) ne bi smela plačati zneskov, katerih vrnitev sedaj zahteva od nje, saj tožena stranka do teh zneskov ni bila upravičena, prav zaradi citirane določbe, teh zneskov od tožene stranke nima pravice zahtevati nazaj.
kaznivo dejanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če je bila PZ odpovedana zaradi dejanja delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, začne teči rok za odpoved po drugem odstavku 110. člena ZDR takrat, ko je delodajalec izvedel za znake kaznivega dejanja in za storilca, torej za okoliščine, ki se nanašajo na storjeno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti. Znake kaznivega dejanja (na primer iz 244. člena Kazenskega zakonika) mora sodišče ugotoviti po izvedenem dokaznem postopku.
Za odločitev o tem, ali delavcu gre pravica do odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi prenehanja delovnega razmerja je pomembno, ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče je ugotovilo, da je bila plača tožniku obračunana napačno. Višino prikrajšanja je izračunal izvedenec in njegovemu izračunu tožena stranka ne oporeka. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi se tožnik odpovedal svoji pravici do plače v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
nadomestilo plače - invalidnost III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače
Tožnik nima pravice do nadomestila zaradi manjše plače na podlagi določb 133. do 137. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), če je postavil zahtevek v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije, na podlagi katere po razporeditvi na drugo delovno mesto ni imel manjše plače.
URS člen 123, 123/1, 123/2. EKČP člen 9, 4, 4/3-b.ZPKri člen 3, 22, 22/1-1. KZJ člen 214, 214/1. Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 34, 34/1.KZ člen 363, 363/2.ZVojD člen 38, 46, 46/5.
poprava krivic - revizija - politični zapornik - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti - dolžnost sodelovanja pri obrambi države - kazniva dejanja zoper obrambno moč države - skrivanje pred obrambnimi obveznostmi
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Dejstvo, da je bil obsojenec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 214. člena KZJ, ker se ni odzval vpoklicu v vojsko zaradi verskega prepričanja, ne pomeni, da je bil kazenski zakon uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Določba 1. odstavka 34. člena Zakona o vojaških kaznivih dejanjih (Uradni list FLRJ, št. 107) je bila diskriminatorna do tistih vojaških oseb, ki so se izmikale vojaški službi zaradi verskega ali kakšnega drugega osebnega prepričanja.
Pravica do ugovora vesti ni zagotovljena z določbo 9. člena EKČP.
Ker se pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, zgolj zaradi dejstva, da je bil obsojencu s sklepom Komisije za izvajanje ZPKri tudi v zvezi s pravnomočno sodbo, izpodbijano z zahtevo za revizijo, priznan status političnega zapornika, ni mogoče sklepati, da je obsojenčeva zahteva za revizijo utemeljena.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin
S tem ko je obsojenka uporabila listino - odrezek položnic za stanovanjske stroške-, ki je ni podpisala oseba, pooblaščena za tak podpis (poštni ali bančni uslužbenec), je uporabila krivo listino in s tem storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ.
uporabno dovoljenje - obnova postopka - upravičeni predlagatelj obnove postopka - stranski udeleženec - - upravičenost do položaja stranke - pravni naslednik lastnika sosednjega zemljišča
Upravičenost do položaja stranke se presoja po materialnih predpisih, zato se udeležence pri gradnji določa po določbi 1. odstavka 72. člena ZGO. Pravni naslednik lastnikov sosednjega zemljišča ne spada med udeležence pri gradnji.
azil - zavrnitev prošnje za azil - kriteriji v zvezi z inteziteto preganjanja
Tudi pritožbeno sodišče meni, da način in stopnja preganjanja (tožnikov kot Romov), kot so ju navedli tožniki, in diskriminacija zaradi tega, ne dosegajo intenzivnosti, da bi tožnikom grozilo preganjanje v izvorni državi (Srbiji in Črni gori) v smislu definicije Jamesa C. Hathawaya in direktive EU.
ZPP člen 86, 86/3, 84/4, 88, 88/1, 367, 367/1, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Strokovno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je v interesu strank, ki morajo izpodbiti odločbo sodišča in ne le argumente nasprotne stranke, zlasti pa v interesu celotnega pravnega reda.
Strokovna revizija pripomore k večji hitrosti in kakovosti sojenja pred vrhovnim sodiščem, ki se ne ukvarja več z dejanskim stanjem.
Razumljiva pa je izjema v četrtem odstavku 86.člena ZPP, ki dovoljuje vložitev revizije strankam ali njihovim zakonitim zastopnikom, ki imajo opravljan pravniški državni izpit. Ker toženec tega ne izkazuje, revizija, ki jo je vložil 6.11.2004 proti sodbi sodišča druge stopnje, ni dovoljena.
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - tožniku v izvorni državi ne grozi preganjanje
Tožnikom, Romom iz Bosne, tudi po presoji pritožbenega sodišča v izvorni državi ne grozi preganjanje, saj posamezne žaljivke in besedne grožnje še ne pomenijo preganjanja, ki se je izoblikovalo v upravno sodni praksi.
ZAzil člen 14, 42. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
očitno neutemeljena prošnja - mladoletni prosilec - preganjanje v izvorni državi - domneva umika prošnje za azil
V azilnih postopkih, ki so jih začeli mladoletni prosilci za azil, se uporabljajo določbe 14. člena ZAzil in določbe Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti njen 3. člen, ki pa ne izključujejo uporabe določb 42. člena ZAzil o zakonski domnevi po umiku prošnje zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca ali njegove družine
Ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je ugotovljeno, da ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač.
Tožnica je tožencu nakazala posojili, zato je po 557. členu ZOR upravičena do vračila. Toženec, ki navaja, da je pogodbo sklenil v zmoti, tega ni pravočasno navajal in je zmoto uveljavljal šele v pritožbi, pri čemer ni navedel, zakaj je ni uveljavljal že prej, poleg tega pa ni pojasnil razlogov in ponudil dokazov. Pa tudi če bi to pravočasno storil in bi prišlo celo do razveljavitve pogodbe po 112. členu ZOR, bi bilo treba vrniti tisto, kar je prejel iz pogodbe (113. člen ZOR).
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZVD člen 4, 26 - 28. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 28, 66.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - varstvo pri delu - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - električni udar
Ali je neko delovno opravilo nevarna dejavnost, se ne presoja po tem, ali je bilo nevarno v konkretnem primeru. Presoja se po tem, ali je nevarno vselej, in abstracto. Merilo za presojo nevarnosti je zato abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice.