lokacijsko dovoljenje - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
Pritožbeni ugovor, da urbanistični dokumenti niso usklajeni z dejanskim stanjem, zaradi česar je tožnik občini predlagal vključitev zadevne parcele v prostorske sestavine plana kot stavbno zemljišče, na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. Za odločitev v obravnavani zadevi je namreč pravno pomembno le, kako je bilo zadevno zemljišče v prostorskih planih opredeljeno v času odločanja upravnega organa prve stopnje.
odvzem stavbnega zemljišča iz posesti - odvzem iz posesti brez pravnega naslova - pravna podlaga za denacionalizacijo
Dejstva, da v obravnavani zadevi ni bilo mogoče najti tudi odločbe o odvzemu spornega zemljišča iz posesti, ne more biti v škodo denacionalizacijskega upravičenca, če je prišlo do denacionalizacije na podlagi določbe ZNNZ, kar je za odločitev o zadevi pravno pomembna okoliščina.
uveljavljanje ničnosti odločbe - upravni postopek - zavrnitev zahteve - upravni spor - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je tokrat tožena stranka z odločbo zavrnila (in ne zavrgla) zahtevo tožeče stranke o ugotovitvi ničnosti odločbe prvostopnega organa, bi moralo sodišče prve stopnje in merito presojati s tožbo tožeče stranke izpodbijano zakonitost odločbe tožene stranke in ne zavreči tožbe, češ, da gre za že izdano pravnomočno odločbo v upravnem sporu.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2. Uredba Sveta ES o vzpostavitvi Eurodac za primerjavo prstnih odtisov za učinkovito uporabo Dublinske konvencije št. 2725/2000 z dne 11.12.2000 člen 4, 4-6.ZPP člen 213, 213/2, 243. ZUS člen 16, 16/1, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zatajitev vložitve prošnje za azil v drugih državah - identifikacija prosilca
Če prosilec zamolči, da je prošnjo za azil vložil že v drugih državah, se njegova prošnja v Sloveniji zavrne kot očitno neutemeljena, ker zavaja oz. zlorablja postopek. Identifikacija prosilca se ugotavlja iz fotografij in prstnih odtisov, ki jih je treba vsakemu prosilcu v vsaki državi odvzeti oz. ga slikati.
Dokončno dokazno oceno, tudi skladnost prstnih odtisov, opravi organ države članice EU.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - verbalna grožnja
Verbalnih groženj ni mogoče šteti za preganjanje, ki se je kot pravni standard uveljavilo v upravno sodni praksi in kot izhaja iz Direktive Sveta Evropske unije št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004.
ZZVN.ZUP člen 129, 129/1-4. ZUS člen 60,60/1-2, 77, 77/2-1.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - zavrženje vloge, ker je bilo o takem zahtevku že pravnomočno odločeno - enako obravnavanje družinskih članov
Če zatrjevana okoliščina za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in pravna podlaga uveljavljanja tega statusa nista enaka, nove vloge ni mogoče zavreči kot da bi bilo o enakem zahtevku iste osebe že pravnomočno odločeno. Družinske člane, ki so preživljali isto usodo, je treba glede statusa žrtve vojnega nasilja enako obravnavati.
Tožnik je zlorabil postopek s tem, da je vložil prošnjo dva meseca po tem, ko mu je potekel vizum za obisk v Sloveniji in jo je vložil očitno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.
ZAzil člen 3, 34, 34/1-2, 35/2-2. Direktiva Sveta ES 2003/86/ES z dne 22.9.2003. Direktiva Sveta ES 2004/83/EC z dne 29.4.20004.ZZZDR člen 12. ZUS člen 73.
azil - načelo o nevračanju - družinski člani - načelo o združitvi družine
Posamične verbalne grožnje niso preganjanje zaradi vere, rase, narodnosti, politične pripadnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini, zato je prosilčeva vloga za azil tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno neutemeljena. Pravilno jo je torej tožena stranka zavrnila v t.im. pospešenem postopku. Ne gre za kršenje načela združitve družine, če se tožniku kot osnovnemu prosilcu za azil ta azil ne prizna, o prošnjah družinskih članov pa še ni odločeno.
prošnja za azil - ponovna vložitev prošnje - očitno neutemeljena prošnja - namerno zavajanje in zloraba azilnega postopka
Tožeča stranka je, da bi preprečila odstranitev iz države, ponovno (že tretjič) zaprosila za azil, potem ko sta bila pravnomočno zaključena že dva postopka po dveh prošnjah tožeče stranke za azil.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta
Sankcija odstranitve objekta zaradi nedovoljenega posega v prostor se na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN primarno nalaga investitorju nedovoljene gradnje.
ZUP (1986) člen 292, 292/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3.ZPP člen 165, 165/3.
začasni sklep o zavarovanju - zavezana stranka
Če zahteva stranka izdajo začasnega sklepa o zavarovanju zoper enega zavezanca, organ ne sme za zavezanca šteti druge osebe in sam spreminjati zavezane stranke.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 8, 9, 24, 26, 29, 29/2, 29/3, 35, 35/2-1, 36, 36/2, 36/5.ZUP člen 140, 144, 144/3. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena vloga - pospešeni oz. skrajšani postopek - namerno zavajanje in zloraba postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - rok za vložitev prošnje za azil - glavna obravnava
Če je podan kateri od razlogov iz drugega odstavka 35. člena ZAzil, se prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena v pospešenem postopku. Pri tem se ne ugotavlja dejansko stanje za odločanje o azilu na podlagi 2. oz. 3. odstavka 1. člena ZAzil. Istovetnost prosilca se ugotavlja na podlagi prstnih odtisov in fotografij, kar je treba storiti po 26. členu ZAzil. Prošnjo za azil je treba vložiti čimprej po prihodu v Slovenijo.
pogoji za priznanje azila - izkazanost utemeljenega strahu pred preganjanjem - neverodostojni podatki glede razlogov za azil
Tožeča stranka ne navaja dejstev in dokazov, ki bi nasprotovali ugotovitvi tožene stranke, da je Kosovo pod oblastjo UNMIK-a in da vojska Srbije in Črne gore na to ozemlje nima vstopa.
denacionalizacija zemljišča in njegove sestavine - pravočasnost zahteve
Ker je bilo v postopku denacionalizacije ugotovljeno, da je bila upravičencu skupaj z zemljiščem podržavljena tudi na njem zgrajena klet, ki predstavlja sestavino zemljišča, je bila njegova zahteva za denacionalizacijo, s katero je zahteval vračilo zemljišča, pravočasna tudi glede vračanja kleti. V času odločanja v upravnem postopku se je za presojo lastninskopravnih razmerij uporabljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, uveljavljen 1.9.1980. Ta zakon je urejal le temeljna lastninskopravna razmerja in so se zato za vprašanja, ki z njim niso bila urejena, uporabljala pravila ODZ, kar v sodni praksi ni bilo sporno. Na podlagi 297. paragrafa ODZ spadajo k nepremičnim stvarem tiste, ki se zgrade na zemljišču v namen, da ostanejo vedno na njem. V skladu s tem načelom je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad njo ali pod njo sestavina nepremičnine. Sestavina s spojitvijo z glavno stvarjo izgubi svojo pravno samostojnost in jo zato zadene usoda glavne stvari. S podržavljenjem so vse stvarne pravice na kleti, vključno z lastninsko pravico ugasnile. Klet je bila zato podržavljena skupaj z zemljiščem in je zahtevek za vračilo utemeljen.
V postopku podaljšanja veljavnosti izdane lokacijske odločbe mora organ ponovno ugotoviti, ali pogoji po ZUN še obstajajo in s tem pogojujejo vnaprejšnjo veljavnost izdane odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti se uvrščajo tudi primeri, ko je stranka postopka sodnik ali delavec sodišča, na katerem se naj bi sodilo v zadevi, vsaj tedaj, če gre za manjše sodišče. Prav za tak primer pa gre v tej zadevi.