spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na delež družbenika d.o.o. - krajevna pristojnost - sedež d.o.o.
Po 164. členu ZIZ je za izvršbo na delež družbenika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe. Ker je sedež podjetja K. d.o.o. v Grosupljem, je za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupoštevanje stanovanja, v katerem prosilec živi - drugo stanovanje v lasti prosilca
Zakon o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje kot premoženje, ki se ne upošteva pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, samo tisto stanovanje, v katerem prosilec živi in je določeno kot primerno stanovanje. Iz določbe 1. alinee drugega odstavka 19. člena ZBPP torej izhaja, da druga stanovanja, ki jih ima v lasti prosilec ali njegova družina, predstavljajo premoženje, ki ga je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - bistvena kršitev določb v upravnem sporu - odločanje na seji
Ker je ugotovitev okoliščine, kakšna je krajevno tradicionalna gradnja, del odločilnega dejanskega stanja in je sporna, bi moralo sodišče v tej zadevi v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZUS izvesti vse dokaze, za katere meni, da bi prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločbi.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez upravnega dovoljenja
Razlogi, zaradi katerih je tožnik posegel v prostor, na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, saj je za odločitev v postopku za izdajo inšpekcijskega ukrepa pravno pomembno samo, da investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel upravnega dovoljenja.
ZOR člen 189, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 339, 339/2-14.URS člen 14,22. OZ. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Obravnavanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v zvezi z delovno nezgodo, v kateri je tožnik utrpel amputacijo vršička tretjega prsta desne roke in večfragmentalni prelom nohtnega nastavka tega prsta.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje
Obvezna vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so med drugim tudi podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč. Če prošnja teh podatkov ne vsebuje in prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnje kljub pozivu na dopolnitev ne dopolni, jo pristojni organ zavrže.
ZPP člen 421, 421/4.ZZZDR člen 102, 103, 106, 106/1, 106/4, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka - spremenjene razmere - koristi otroka - stiki z otrokom - višina preživnine
Ureditev zdravstvenih, čustvenih in šolskih težav po preselitvi k očetu in jasno izražena želja več kot 17 let stare mladostnice, da želi ostati pri očetu, so odločilne okoliščine za ugoditev zahtevi za spremembo prejšnje odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Bolnišnica je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi bakterijske okužbe bolnika, če je vzrok nesterilna nega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22960
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je sodišče v izreku iz opisa kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ za očitkom, da je obdolženec grozil oškodovancu, da ga bo ubil, izpustilo iz izreka besedilo "ker ga bodo oni drugače že pospravili, saj so s takšnimi kot je on obračunali že leta 1991", dodalo pa je besedno zvezo "če se bo še naprej vtikal v zadeve, ki se ga ne tičejo", ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - predsednik pristojnega sodišča kot tožnik
Delegacija zaradi smotrnosti pride v poštev tudi v primerih, ko bi lahko nastal dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je pravdna stranka predsednik razpravljajočega sodišča zato predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
sklep o priporu - zaslišanje obdolženca - podatki o premoženjskem stanju
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 1. in 2. odstavka 227. člena ZKP in na predpisan način v zapisniku povzelo obdolženčeve osebne dohodke in premoženjske razmere, nato pa mu pojasnilo njegove pravice. S tem ko je podatke o obdolženčevem premoženjskem stanju uporabilo tudi v razlogih sklepa o priporu, ni kršilo zakona.
Ker je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je bil tožničin ponovni predlog za taksno oprostitev pravilno zavržen na podlagi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
ZPP člen 286, 315, 337, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 77, 330.
zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razlogi za revizijo - trditveno breme - eventualna maksima - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vmesna sodba - navajanje novih dejstev - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan
Predmet revizijske presoje je le sodba sodišča druge stopnje v zvezi s končno sodbo sodišča prve stopnje, ne pa prejšnja vmesna sodba sodišča prve stopnje in sodba sodišča druge stopnje, proti kateri revidentka takrat ni vložila revizije. Smisel vmesne sodbe (315. člen ZPP) je, da se še pred izdajo končne sodbe ugotovi, ali uveljavljeni zahtevek v materialnopravnem smislu sploh obstaja, in da se s tem prepreči možnost uveljavljanja ugovorov glede utemeljenosti zahtevka po podlagi v nadaljnjem postopku odločanja o utemeljenosti vtoževane terjatve po višini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je upnica zaposlena na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem je majhno število zaposlenih, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi - predvsem pri nasprotni stranki - vtis pristranskosti sodišča.
Ne gre za nejasna določila zavarovalnih pogojev, če je mogoče njihov pomen enopomensko opredeliti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz prvega odstavka 99. člena ZOR (82. člen OZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica z navedbami, da je bil obsojenec sam napaden in da je ravnal v silobranu, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Če je porušenje hiše tožnikove družine povzročilo zavezniško letalstvo, tožniku ni mogoče priznati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, saj se za žrtev po 1. členu ZZVN šteje le oseba, ki je bila v vojni ali vojaški agresiji na Slovenijo izpostavljena nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pojem preganjanja - članstvo v legitimni politični stranki - služenje vojaškega roka - ugovor vesti
Ni preganjanje v smislu ZAzil, če je prosilec član politične stranke, ki je v njegovi izvorni državi legitimna; prav tako ni preganjanje s strani države obvezno služenje vojaškega roka, ker je zagotovljen ugovor vesti.
denacionalizacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vračanje premoženja in pravic - obseg vrnitve premoženjskih pravic članu vzpostavljene agrarne skupnosti
Član ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti po ZPVAS lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju.