določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je upnica zaposlena na Okrajnem sodišču v ..., pri katerem je majhno število zaposlenih, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi - predvsem pri nasprotni stranki - vtis pristranskosti sodišča.
ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva - zasebna tožba
Tožnik, zoper katerega je bila v kazenski zadevi vložena zasebna tožba zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alinee 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupoštevanje stanovanja, v katerem prosilec živi - drugo stanovanje v lasti prosilca
Zakon o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje kot premoženje, ki se ne upošteva pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, samo tisto stanovanje, v katerem prosilec živi in je določeno kot primerno stanovanje. Iz določbe 1. alinee drugega odstavka 19. člena ZBPP torej izhaja, da druga stanovanja, ki jih ima v lasti prosilec ali njegova družina, predstavljajo premoženje, ki ga je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati.
ZUN člen 62. Odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja člen 2, 2-7.
dovolitev priglašenih del - pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če priglašena ograja presega višino, ki jo Odlok o pomožnih objektih določa za pomožne objekte - medposestne ograje.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami
V pravdni zadevi je bilo sporno, ali ima upravitelj stanovanjske hiše pravico v svojem imenu zahtevati vračilo denarja, ki ga je plačal namesto toženca. Ker je toženec ugovarjal, da je založil sredstva iz namensko zbranih sredstev stanovalcev in da bi bili zato le-ti upravičeni zahtevati vračilo, je bilo odločilno vprašanje, ali je bil toženec obogaten na škodo tožeče stranke, torej ali je upravnik plačal račune iz lastnih sredstev.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje zapisali, da je plačal račune iz lastnih sredstev, čeprav iz listin, ki jih je predložil izhaja, knjiženje "v breme računa A. p.o. - sred.skup.stan. L.", torej v breme sredstev skupnosti stanovalcev L., ki se zbirajo na računu tožeče stranke, in ne iz sredstev tožeče stranke same, sta storili absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku.
ZPP člen 286, 315, 337, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 77, 330.
zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razlogi za revizijo - trditveno breme - eventualna maksima - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vmesna sodba - navajanje novih dejstev - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan
Predmet revizijske presoje je le sodba sodišča druge stopnje v zvezi s končno sodbo sodišča prve stopnje, ne pa prejšnja vmesna sodba sodišča prve stopnje in sodba sodišča druge stopnje, proti kateri revidentka takrat ni vložila revizije. Smisel vmesne sodbe (315. člen ZPP) je, da se še pred izdajo končne sodbe ugotovi, ali uveljavljeni zahtevek v materialnopravnem smislu sploh obstaja, in da se s tem prepreči možnost uveljavljanja ugovorov glede utemeljenosti zahtevka po podlagi v nadaljnjem postopku odločanja o utemeljenosti vtoževane terjatve po višini.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje
Obvezna vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so med drugim tudi podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč. Če prošnja teh podatkov ne vsebuje in prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnje kljub pozivu na dopolnitev ne dopolni, jo pristojni organ zavrže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22960
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je sodišče v izreku iz opisa kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ za očitkom, da je obdolženec grozil oškodovancu, da ga bo ubil, izpustilo iz izreka besedilo "ker ga bodo oni drugače že pospravili, saj so s takšnimi kot je on obračunali že leta 1991", dodalo pa je besedno zvezo "če se bo še naprej vtikal v zadeve, ki se ga ne tičejo", ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
URS člen 15, 22, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 70, 71, 75,81.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, saj sta na podlagi zdravstvene dokumentacije, mnenja zavodske psihiatrinje ter mnenja izvedenca ugotovili, da pridržani boleha za kronično boleznijo - shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima v zadnjih letih izrazito neugoden potek. Ima slabo realitetno kontrolo, zato je prisoten kronificiran blodni sistem (tako je na primer prepričan, da je po njegovih projektih izdelano letališče na Japonskem, da ima otroke z določenimi ženskami in podobno). Zdraviti se mora z zdravili, ki jih mora jemati trikrat dnevno, toda pridržani je do predpisane psihofarmako terapije neuvideven in brez kontrole ne bi jemal zdravil. Če ne bi jemal zdravil, pa bi ogrožal sebe in okolico.
Sodišči sta preverili tudi možnost, da bi pridržani živel izven zavoda in jemal zdravila pod kontrolo, a je ni.
Odgovornost zdravstvene organizacije za škodo, ki nastane pacientu, je dveh vrst: poslovna odškodninska odgovornost in civilni delikt. Sklicevanje na strokovno napako predstavlja uveljavljanje poslovne odškodninske odgovornosti. Zato tožeča stranka v nadaljevanju postopka s pavšalnim sklicevanjem na opustitev pojasnilne dolžnosti ne more uspeti. Gre namreč za prvino druge podlage - civilnega delikta. Na tej pravni podlagi pa tožbe v tem postopku ni gradila.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost kakorkoli predrugačiti pravdno gradivo (npr. vpisničarke, stranke oziroma njihovi pooblaščenci pri pregledu spisa, vročevalec pri izpolnjevanju povratnice itd...).
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Bolnišnica je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi bakterijske okužbe bolnika, če je vzrok nesterilna nega.
Ker je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je bil tožničin ponovni predlog za taksno oprostitev pravilno zavržen na podlagi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo pristojbine - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, dokler to dovoljenje velja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.
Ne gre za nejasna določila zavarovalnih pogojev, če je mogoče njihov pomen enopomensko opredeliti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz prvega odstavka 99. člena ZOR (82. člen OZ).