Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.
ZUP člen 189, 189/3, 190, 190/1. ZUS člen 25, 25/3, 73.
lokacijsko dovoljenje - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden
Glede na to, da v obravnavanem primeru dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden in tožnica ni imela možnosti, da bi izvedenki postavljala vprašanja in zahtevala pojasnila glede izvida in mnenja, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. odstavka 25. člena ZUS.
ZUN člen 62. Odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja člen 2, 2-7.
dovolitev priglašenih del - pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če priglašena ograja presega višino, ki jo Odlok o pomožnih objektih določa za pomožne objekte - medposestne ograje.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pritožba, vložena zoper odločbo, ki je bila nadomeščena z drugo odločbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Organ druge stopnje ne more v pritožbenem postopku meritorno obravnavati zadeve, če je bila odločba prve stopnje že pred tem nadomeščena z drugo odločbo.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanjem kršitve obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist ne zadostuje le navedba dokazov, ki naj bi jih sodišče izvedlo in posplošena trditev, da bi izvedenec medicinske stroke podal strokovno mnenje o tem, ali je obsojenec bil v takšnem stanju in pod takšnim vplivom alkohola sposoben izvršiti kaznivo dejanje. S tem namreč ni izkazal verjetnosti, da bi predlagani dokazi vplivali na drugačno presojo dokazov, ki jih je izvedlo sodišče in s tem na drugačne dejanske ugotovitve, ki zadevajo odločilna dejstva.
Odgovornost zdravstvene organizacije za škodo, ki nastane pacientu, je dveh vrst: poslovna odškodninska odgovornost in civilni delikt. Sklicevanje na strokovno napako predstavlja uveljavljanje poslovne odškodninske odgovornosti. Zato tožeča stranka v nadaljevanju postopka s pavšalnim sklicevanjem na opustitev pojasnilne dolžnosti ne more uspeti. Gre namreč za prvino druge podlage - civilnega delikta. Na tej pravni podlagi pa tožbe v tem postopku ni gradila.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - zavrženje revizije
V postopku izvršbe in zavarovanja se sicer smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Z določbo prvega odstavka 10. člena ZIZ pa je revizija kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, izrecno izključena.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva - zasebna tožba
Tožnik, zoper katerega je bila v kazenski zadevi vložena zasebna tožba zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alinee 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka
V primeru objektivne zveznosti, posebej če se sodba nanaša na udeležence, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele tedaj, ko postane odločba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek, torej ko je v ponovljenem postopku pravnomočno odločeno tudi o razveljevljenem delu sodbe.
vrednotenje podržavljenega premoženja - zemljišča, ki ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč
Če zemljišča ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč, so pravilno vrednotena na podlagi 3. odstavka 44. člena ZDen kot kmetijska oz. gozdna, če njihova namembnost ni bila spremenjena s predpisom, ki je bil podlaga za njihovo nacionalizacijo oz. niso bila predvidena za zazidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost kakorkoli predrugačiti pravdno gradivo (npr. vpisničarke, stranke oziroma njihovi pooblaščenci pri pregledu spisa, vročevalec pri izpolnjevanju povratnice itd...).
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami
V pravdni zadevi je bilo sporno, ali ima upravitelj stanovanjske hiše pravico v svojem imenu zahtevati vračilo denarja, ki ga je plačal namesto toženca. Ker je toženec ugovarjal, da je založil sredstva iz namensko zbranih sredstev stanovalcev in da bi bili zato le-ti upravičeni zahtevati vračilo, je bilo odločilno vprašanje, ali je bil toženec obogaten na škodo tožeče stranke, torej ali je upravnik plačal račune iz lastnih sredstev.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje zapisali, da je plačal račune iz lastnih sredstev, čeprav iz listin, ki jih je predložil izhaja, knjiženje "v breme računa A. p.o. - sred.skup.stan. L.", torej v breme sredstev skupnosti stanovalcev L., ki se zbirajo na računu tožeče stranke, in ne iz sredstev tožeče stranke same, sta storili absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - spor o pristojnosti
V obravnavanem sporu je upnica (sedaj tožnica) začela izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ker je po ZIZ krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku ni dogovorjene krajevne pristojnosti, kakršno pozna 69. člen ZPP. Toda po dolžničinem ugovoru je bila razveljavljena druga točka sklepa o izvršbi in je bilo sklenjeno, da se bo zadeva nadaljevala v pravdi.
Po četrtem odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožeča stranka dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi ni prešel v pravdnega zaradi procesnega dejanja upnice oziroma tožnice, temveč zaradi dolžničinega oziroma toženkinega procesnega dejanja - ugovora proti sklepu o izvršbi. Zato lahko tožnica uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku (70. člen ZPP). To je tožnica tudi storila potem, ko je prejela sklep, da bo sodišče o njenem zahtevku in stroških odločalo v pravdi.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.