neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka tožniku spornega dopusta ni odobrila (kar je bilo tožniku sporočeno), da tožnik nasprotno ni uspel dokazati, da mu je bil dopust odobren, ker je moral delavec za odobritev dobiti predhodno pisno soglasje, tega pa ni imel (dejansko stanje na katerega je revizijsko sodišče vezano glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP), je delodajalec dokazal resen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožniku, zato mu je delovno razmerje lahko prenehalo na podlagi, ki ga je kot pomembnega za prenehanje delovnega razmerja ugotavljala tožena stranka.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij davka - davčni obračun - dividende
Ureditev 32. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) izhaja iz načela, da se dobiček, ko gre za pravne osebe - rezidente RS, obdavči samo enkrat: pri izplačevalcu ali pri prejemniku dividend. Davek praviloma plača prejemnik ali za prejemnika izplačevalec.
ZOR člen 355, 355/1, 355/2. ZPPSL (1989) člen 116, 116/4. ZPPSL člen 130.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSL
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR).
355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti.
Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
ZUS člen 77, 77/2-3. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZZDPO člen 32, 45, 46. Slovenski računovodski standardi standard 3, 5, 17, 21.
davek od dobička – davki in prispevki od plač – razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) – nastanek poslovnega dogodka – izplačilo dobička članom uprave – akontacija davka od dobička pravnih oseb – nagrade delavcem iz naslova inovacij
V SRS ni podlage za stališče, da gre za dvom v nastanek poslovnega dogodka, če listina, na podlagi katere je bilo knjiženje opravljeno, nima opredelitve o vrsti storitve, je pa mogoče vrsto storitve oziroma naravo in obseg poslovnega dogodka spoznati iz drugih navedb v listini in iz vsebine drugih knjigovodskih listin. Bistveno namreč je, da izkazujejo resničnost poslovnega dogodka, poslovne knjige oziroma vsebina vseh knjigovodskih listin.
pravni interes za pritožbo - zavrnilna sodba - zavrženje pritožbe
Z zavrnitvijo zahtevka za toženo stranko preneha nevarnost, da bi morala kaj dati ali storiti. Z zavrnitvijo zahtevka se položaj tožene stranke v pravnem pogledu le izboljša in zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnilno sodbo (3. odstavek 342. člena ZPP).
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnega papirja pred potekom treh let od dneva, ko je bi vrednostni papir pridobljen - osnova davka - razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi
Pri davku na dobiček iz kapitala je osnova razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob pridobitvi je (po določbi 60. člena Zakona o dohodnini) pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. Zato stroški kredita, ki je bil pridobljen za nakup vrednostnih papirjev, ne morejo biti upoštevni.
ZDSS (1994) člen 23, 24, 24/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1.
dokončnost odločitve - izvršljivost odločitve delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Ob razveljavitvi dokončne odločitve delodajalca in zavrnitvi zahtevka za razveljavitev prvostopne odločitve o prenehanju delovnega razmerja, je bil utemeljeno zavrnjen tožnikov zahtevek za vrnitev nazaj na delo, saj lahko sodišče ob razveljavitvi odločitve delodajalca samo odloči o obveznosti in odgovornosti delavca.
Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).
davek na dodano vrednost - prodaja motornih vozil - razmerje med Zakonom o davku na dodano vrednost in Zakonom o davku na motorna vozila
Zakon o davku na motorna vozila ureja davčno obveznost proizvajalca oziroma uvoznika motornih vozil. Samo v povezavi s to davčno obveznostjo je razlagati določbo 12. člena Zakona o davku na motorna vozila, ki je določala, da se davek od motornih vozil ne všteva v osnovo za DDV.
prevzem delavcev - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - vrnitev k prejšnjemu delodajalcu
Delodajalec je s pogodbo prenesel opravljanje dejavnosti varovanja na drugo pogodbeno stranko, ki je tudi prevzela delavce (15. člen ZTPDR, 15. člen ZKPgd). Ob sklenitvi pogodb ob prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev, se delodajalec ni prepričal, ali ima drugi delodajalec na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD in 8. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (ZZV) licenco za opravljanje zasebnega varovanja. Ker drugi delodajalec teh pogojev ni izpolnil, je prevzetim delavcem prenehalo delovno razmerje. Zato ima tožnik pravico zahtevati, da ga prejšnji delodajalec ponovno sprejme v delovno razmerje.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - koriščenje letnega dopusta - dokazno breme
Ker v skladu s pravilom o obrnjenem dokaznem bremenu toženec ni dokazal, da je bil tožnik z dela odsoten neupravičeno, zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja ni bil podan.
Čeprav je res, da delovno dovoljenje izrecno ni določeno kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila po 123. členu ZPIZ niti po kakšnem drugem členu tega zakona, ne gre prezreti, da je možno delovnemu invalidu to pravico priznati samo pod pogojem iz drugega odstavka 188. člena ZPIZ, ki določa, da se nadomestila plače nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 69. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) bilo ugotovljeno, da tožnik ni mogel biti prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba (ker ni imel delovnega dovoljenja, niti brez dovoljenja ni mogel biti iskalec zaposlitve), se revident zavodu ni imel več kaj javljati, zato tudi ni bilo pogojev, določenih v zakonu, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestilo plače.
Tožničina ugotovljena ravnanja (ni čistila sanitarij, malomarno je stregla goste, do njih se je vedla tako, kot se do gostov ne bi smela, pred gosti je žalila toženo stranko in njeno poslovno sodelavko) predstavljajo tako hude kršitve delovnih obveznosti, da je tožena stranka imela podlago, da je tožnici izrekla ob upoštevanju določil 5. točke 40. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91), predvsem ob upoštevanju 8. alineje citiranega člena, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS08687
ZD člen 7, 8, 27, 41, 123, 132, 141, 144, 214, 222, 228. Zakon o dedovanju (1965) člen 32, 46, 144. ZOR člen 122, 122/1, 122/2.ZPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - nasprotna tožba - dedovanje - zmotna uporaba materialnega prava - prehod zapuščine na dediče - pravilo sočasne izpolnitve - dediščinska tožba - izločitev nasprotne tožbe - ugovor neizpolnitve - pozneje najdena oporoka - oporočni dedič - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
V sistemu zapuščinskega prava ni nobenih določb, ki bi nalagala sočasnot izpolnitve (smiselna uporaba 122. člena ZOR), tako ne v rednem zapuščinskem postopku, kot tudi ne v pravdnem postopku, kadar je ta predpisan za urejanje dednopravnih razmerij. Tako niti v primeru več dediščinskih tožb ni nikakršne podlage, ki bi dedičem nalagala sočasno izpolnitev.
ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
URS člen 15, 22, 35, 51. EKČP člen 5.ZNP člen 70, 71, 75,81.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, saj sta na podlagi zdravstvene dokumentacije, mnenja zavodske psihiatrinje ter mnenja izvedenca ugotovili, da pridržani boleha za kronično boleznijo - shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima v zadnjih letih izrazito neugoden potek. Ima slabo realitetno kontrolo, zato je prisoten kronificiran blodni sistem (tako je na primer prepričan, da je po njegovih projektih izdelano letališče na Japonskem, da ima otroke z določenimi ženskami in podobno). Zdraviti se mora z zdravili, ki jih mora jemati trikrat dnevno, toda pridržani je do predpisane psihofarmako terapije neuvideven in brez kontrole ne bi jemal zdravil. Če ne bi jemal zdravil, pa bi ogrožal sebe in okolico.
Sodišči sta preverili tudi možnost, da bi pridržani živel izven zavoda in jemal zdravila pod kontrolo, a je ni.
pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo pristojbine - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, dokler to dovoljenje velja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.