Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec najprej udaril tožnika z lopato po glavi, nato pa še zavestno onemogočil G., da bi poklical pomoč, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo 154. člena ZOR, po katerem je tisti, ki povzroči škodo drugemu, dolžan povrniti škodo, pa tudi določilo 182. člena ZOR, ki določa odgovornost in povrnitev škode zaradi opustitve nujne pomoči.
evropski nalog za prijetje in predajo - pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o priporu, izdanem v postopku za izročitev oseb na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo oseb, ni dovoljena.
V postopku za izročitev tujcev na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo sodišče ne presoja, ali je dovolj dokazov za utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila določeno kaznivo dejanje, temveč zadošča že pravnomočna odločba tujega pravosodnega organa.
zapisnik o glavni obravnavi - pritožba - napoved pritožbe - zagovornik po uradni dolžnosti na zahtevo obdolženca
Zapisnik je javna listina, za katero velja (izpodbojna) domneva o resničnosti zapisane vsebine.
Kdaj je postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v interesu pravičnosti (71. člen ZKP), je odvisno od vsakokratne presoje konkretnih okoliščin, med drugim tudi od obdolženčeve sposobnosti, da se sam uspešno brani glede na svoje osebne lastnosti (fizične, psihične in druge).
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 214, 214/1.
pripor - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum
Ko Vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenem(ih) dokazu(ih), samo če gre za dokaze, ki so že na prvi pogled nedovoljeni.
Razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je določeni storilec storil kaznivo dejanje, morajo biti podani v času odreditve hišne preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe. Teh tudi ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo.
ZKP člen 19, 47, 371, 371/1-5.ZDT člen 10, 46, 47.
upravičeni tožilec - državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe - ogrožanje drugih - obstoj resne grožnje - zmotna uporaba materialnega prava
Za sklepanje o lastnem ogrožanju morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine, kot samomorilske težnje, hoteno slabšanje svojega zdravstvenega stanja ali podobno, vse ob pogoju, da se zanesljivo ugotovi, da zaradi svoje duševne motnje ni sposoben presoditi nevarnosti za lastno ogrožanje ter se voljno in zavestno odločiti za zdravljenje. Tudi o razlogu - ogrožanje drugih je mogoče sklepati le na podlagi konkretnih okoliščin, ki izpričujejo resno grožnjo.
URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 42, 42/5.ZUstS člen 44.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev
Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, ki jih je treba iz spisa izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP-D. Ta okoliščina je bila lahko le odklonitveni razlog, zato je bilo treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali je take narave, da je seznanjenost sodnika vplivala na pristranskost v tolikšni meri, da je zato izpodbijana pravnomočna odločba nezakonita.
Razveljavitev 2. odstavka 41. člena ZKP (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-149/99 z dne 3.4.2003, objavljena v Uradnem listu dne 12.5.2003)ne učinkuje za nazaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22975
KZ člen 134, 134/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija trajanja posledic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ ni treba natančno časovno opredeliti trajanje posledice, temveč je dovolj, da se glede na konkretno opisane telesne poškodbe navede le ustrezen abstraktni kriterij iz omenjene določbe.
ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
vzajemnost - upravičenci do denacionalizacije - razlaga zakonskega besedila - argument teleološke redukcije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo - tuji državljani
Določba 12. člena ZDen je očitno zgolj zaradi nomotehničnega lapsusa ob noveli ZDen-B ostala nespremenjena. Argument teleološke redukcije nam pove, da le navidezno ureja situacijo iz tretjega odstavka 9.
URS člen 29, 29/4. ZKP člen 18, 18/2, 39, 41, 41/2, 83, 178, 178/2, 178/5, 227, 227/8, 248, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/2, 381, 381/1. ZPol člen 54, 54/3.
izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev
Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti.
Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila kršena tudi izločitvena pravila iz 83. člena ZKP.
Izvedba preiskovalnih dejanj, ne da bi bile strank o tem obveščene, je izjema, zato jo mora preiskovalni sodnik ustrezno obrazložiti.
Če stranka v zakonskem roku ne predlaga izločitve sodnika, pa zato ni bilo objektivnih ovir, je v svoji pravici prekludirana.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 1.b prvega odstavka 5. člena pristojnost za odločanje v odškodninskih sporih iz delovnega razmerja ponovno prenesel na delovna sodišča, vendar je z določbo 87. člena določil, da se že začeti odškodninski spori po uveljavitvi ZDSS-1 nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi zakona. Ker se je v spornem primeru postopek začel pred uveljavitvijo ZDSS-1, in je ob uveljavitvi ZDSS-1 tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se mora postopek tudi po uveljavitvi ZDSS-1, ne glede na nove določbe 5. člena ZDSS-1, nadaljevati pred rednim sodiščem.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrnitev sredstev - aktivna politika zaposlovanja - izobraževanje
Spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v programu aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, je socialni spor.
ZPP člen 184.ZOR člen 154, 154/2, 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 200, 203.
tožba - sprememba tožbe - statusne spremembe zavarovanca - prenehanje pravne osebe zaradi razdelitve - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - odgovornost uporabnika motornega vozila - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Identiteta zavarovanca tožene zavarovalnice spada v sklop tožbenih navedb, zaradi česar pri uskladitvi naziva zavarovanca ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP, temveč le za popravo posameznih navedb v skladu z določbo tretjega odstavka navedene zakonske določbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - enotni sosporniki - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev zahtevka
Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP) ima poleg sklepa o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Potemtakem mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.
Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja.
Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti. Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo; če pa gre za druge razloge, glede katerih pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 395. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke (sodnice) na pristojnem sodišču
Prenos pristojnosti zaradi toženkine zaposlitve (sodnica) na krajevno pristojnem sodišču.