prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izguba pravne subjektivitete - obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe (torej "nastane") z vpisom v sodni register, izgubi pa to lastnost (torej "preneha") z izbrisom iz sodnega registra. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz sodnega registra dne 8.1.2002, je tega dne prenehala obstajati kot pravna oseba. Zato ne drži trditev tožene stranke, da prvotna tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku, v katerem se je glavna obravnava končala dne 23.11.2001. Sedanji toženi stranki takrat sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omogočiti sodelovanja v postopku in torej okoliščina, da ji ta možnost ni bila dana, ne more pomeniti obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, kot trdi v reviziji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23036
ZKP člen 354, 354/2, 344.KZ člen 27, 27/2.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - pravna kvalifikacija - pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - načelo kontradiktornosti v postopku z zahtevo
Sprememba opisa kaznivega dejanja, ki zadeva zgolj vprašanje pravne identitete med obtožbo in sodbo v zvezi s pravno presojo v obtožbi zatrjevanih oblik pomoči, se ne obravnava po merilih objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odmere kazni, če sodišče pri tem ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
spor o pristojnosti - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - prebivališče zapustnika
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
prepoved reformatio in peius - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba izpodbijane sodbe
Prepoved spremembe na slabše se ne nanaša le na pravno opredelitev kaznivega dejanja in kazensko sankcijo, kot izhaja iz besedila 385. člena ZKP, pač pa tudi na dejansko stanje.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši
Tožnik ne izpolnjuje nobenega od pogojev za pridobitev lastništva stanovanja, predvidenih z določbo prvega odstavka 116. člena SZ, saj preureditve skupnih prostorov v stanovanje ni opravil on, niti si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, ki ga je imel že rešenega s tem, da je bil imetnik pravice uporabe oziroma stanovanjske pravice na že obstoječem stanovanju, sedaj pa je najemnik. Z določbo 116. člena SZ je bil zasledovan namen ureditve do tedaj pravno povsem neurejenih razmerij, nastalih zaradi preureditve skupnih prostorov. Za imetnike stanovanjske pravice pa je bil z uveljavitvijo SZ predviden posebni režim transformacije njihovih (tudi do tedaj že pravno urejenih) razmerij v lastninska oziroma najemna. Zato zadošča že argument sodišča druge stopnje, da stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico, sploh ne morejo biti predmet pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere zakon tako določa. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki ne določa več pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Piranu izreklo za stvarno nepristojno, je bil sprejet 4.10.2005, pravnomočen pa je postal 25.10.2005. To pomeni, da je bil sprejet sklep o nepristojnosti za reševanje sporne zadeve s strani okrajnega sodišča že takrat, ko socialno sodišče za reševanje teh sporov ni bilo več pristojno.
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124.ZOR člen 446.ZPod člen 187a. ZGD člen 533m.
pasivna legitimacija - sprememba dolžnika - statusna uskladitev prejšnje zavarovalne skupnosti - delitev zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost pravnih naslednikov
Določbe 120. in 124. člena ZTSPOZ/90 se nanašajo na primer, ko se je nekdanja zavarovalna skupnost le statusno uskladila z ZTSPOZ/90, ne urejajo pa položaja, ko se je zavarovalna skupnost ob uskladitvi z novo zakonsko ureditvijo hkrati tudi razdelila na več novih zavarovalnih subjektov. Morebitna hkratna delitev, ki sicer upošteva princip poprejšnje razdelitve poslovnih enot ali območnih skupnosti, je zato notranja stvar pravnih naslednikov. Ti upniku nekdanje zavarovalne skupnosti odgovarjajo solidarno po splošnih pravilih statusnega prava.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva; dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazala za resnična). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
azil - zavrnitev prošnje za azil - kriteriji v zvezi z intenziteto preganjanja pripadnikov romske narodnosti
Objektivne informacije o stanju v Srbiji in Črni gori, ki so pravzaprav splošno znana dejstva, kažejo na to, da opisano ravnanje (zaničevanje in določene oblike diskriminacije) pripadnikov srbskega naroda do obeh tožnikov kot pripadnikov romske narodnosti, ne dosega kriterijev preganjanja, ki po ustaljeni upravno-sodni praksi pomeni trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države, pri čemer obstaja nenehno trpinčenje oziroma mučenje, s katerim so državne oblasti seznanjene, pa ga ne preprečijo.
ZDavP člen 15a, 15a/4, 200, 200/1, 200/6, 203. ZDDPO člen 47. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/2-3, 73.
davek od dobička pravnih oseb - skupinski davčni izkaz - zamudne obresti
Skupinsko obdavčenje po 200. členu ZDavP je možno le, če sta vse obdobje, za katero je skupini davčnih zavezancev skupinsko obdavčenje odobreno, izpolnjena oba pogoja, to je, da je davčni zavezanec rezident RS, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca rezidenta RS. Ker zaradi statusnih sprememb matična družba ni več neposredna lastnica več kot 90% osnovnega kapitala v dveh družbah - članicah skupine, je nastala taka sprememba v skupini, da skupinsko obdavčenje ni več možno. Zamudne obresti začnejo teči od izvršljivosti odločbe o odmeri davka.
ZUpr člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZDU člen 76, 76/5.ZVRS člen 21, 21/5. ZODPH člen 11.
razrešitev funkcionarja - predstojnik organa v sestavi ministrstva - funkcionar v državnem organu
Po ZDDO, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je vlada na predlog predstojnika res imenovala tudi višje upravne delavce (19. člen), vendar navedeni zakon med višjimi upravnimi delavci, ki so taksativno našteti (15. člen), ni navajal tudi predstojnika organa v sestavi ministrstva. Ob upoštevanju ZODPM, ZUpr, ZDDO, ZFDO in ZVRS se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da se predstojnik organa v sestavi ministrstva tudi glede razrešitve s položaja šteje za funkcionarja v državnem organu. Za funkcionarje pa se ne uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za višje upravne delavce.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZDoh člen 2, 2/1, 15, 15/1-3, 15/4, 16, 16/1-1, 63, 64, 64/1, 65. ZGD člen 253, 276, 318, 318/3. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od drugih prejemkov in dohodkov - zamudne obresti - prejemki iz naslova udeležbe na dobičku družbe
Zamudne obresti začnejo teči od dneva izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Izplačila zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta iz dobička pravne osebe niso dohodek iz premoženja, temveč osebni prejemek.
ZIZ člen 100, 136.ZPP člen 25, 25/2. ZSčlen 114, 114/1-44.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sedež dolžnika
Predlog za izvršbo je bil vložen dne 17.5.2005. V njem je upnik na prvem mestu predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki. V tej zadevi se zato krajevna pristojnost sodišča ravna po sedežu dolžnika (136. in 100. člen ZIZ).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17605
ZAzil člen 1, 1/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 74.
azil - zavrnitev zahteva za humanitarni azil - upravni postopek - pomanjkljivo obrazložena zavrnitev zahteve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožena stranka ni zadovoljivo opredelila do zahteve za humanitarni azil, čeprav se je ob zaslišanju tožnice lahko seznanila, da bo še tekom postopka rodila in da se bo kot mlada Romkinja z otrokom na Kosovu težko soočila z okoljem, ki Romov ne sprejema.
disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opredelitev kršitve - obseg sodnega varstva
Sodišče presoja pravilnost in zakonitost disciplinskih odločitev delodajalca. Obseg sodne presoje je odvisen od opredelitve kršitev delovnih obveznosti - dejanske in pravne - kot je navedena v dokončni disciplinski odločbi. Sodišče v omejenem obsegu sicer lahko posega v pravne kvalifikacije in v okviru presoje zakonitosti tudi v izbiro disciplinskega ukrepa.
Za odločitev so bistvene ugotovitve nižjih sodišč, da je bila tožniku v spornem obdobju odrejena dodatna naloga, ki je predstavljala v povprečju najmanj 20% dodatno delovno obremenitev, da je moral tožnik zaradi te dodatne naloge svoje delo opravljati tudi izven rednega delovnega časa in da tožnik za ta dodatna dela sproti ni prejemal posebnega plačila. Na navedene ugotovitve je revizijsko sodišče vezano in jih tožena stranka v reviziji ne more več izpodbijati.
Pri odreditvi dodatnih del tožniku je šlo za podoben položaj, kot ga ureja 31.a člen Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur.l. RS, št. 15/90 - 56/02), na podlagi katerega lahko delavcu predstojnik odredi opravljanje tudi drugih del iz pristojnosti organa, ki ne sodijo v okvir delavčevega delovnega mesta, če zahtevnost del ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, za opravljanje takšnih dodatnih del pa je delavec v skladu s 3. odstavkom opravičen tudi do posebnega plačila.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - pogoji za sodno varstvo pravic iz delovnega razmerja
Tožniki kot civilne osebe v službi bivše JLA, v okviru katere se je nahajal remontni zavod v B., kjer so bili tožniki v delovnem razmerju, po prenehanju delovnega razmerja pri tem zavodu niso nadaljevali dela kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Kolikor je šlo za vprašanje nadaljevanja dela, delovnega razmerja in pravic iz delovnega razmerja, bi morali, ne glede na druge pogoje, te pravice pri toženi stranki uveljavljati v rokih iz 80. in 83. člena takrat veljavnega ZTPDR, to je z zahtevo za uveljavljanje pravic v 15 dneh po prenehanju delovnega razmerja pri bivšem tehnično remontnem zavodu. Ker tega niso storili in so po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, na toženo stranko naslovili vlogo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja šele v mesecu maju 1993, je sodišče pravilno ugotovilo, da ob vložitvi tožbe šele v mesecu septembru 1993 v smislu gornjih določb ZTPDR niso bile izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo in je zato tožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
Iz določbe prvega odstavka 53. člena ZSDU (Uradni list RS, št. 42/93) izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Osem dni v takem primeru pomeni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev. Takrat je formalno postopek končan. Ker lahko gre za večje število možnih tožnikov (predlagateljev), bi upoštevanje takega subjektivnega roka, kot ga predlagata predlagatelja, lahko pomenilo negotovost glede izida volitev in možnost tudi nedopustno dolgega časa za izpodbijanje postopka volitev in s tem samih volitev. Zaradi dokončanja volilnega postopka in boljše pravne varnosti vseh udeležencev je zakonodajalec v vseh postopkih, kjer se izpodbijajo rezultati volitev določil kratke roke. Tako imajo vsi zainteresirani ustrezno pravno varstvo, ki pa ga morajo uveljavljati hitro in brez vsakega zavlačevanja. Zato je odločitev sodišča, da je treba pričeti spor iz prvega odstavka 53. člena ZDSU najkasneje v osmih dneh po objavi rezultatov volitev pravilna in zakonita.
Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da je bila v času imenovanja in razrešitve tožnika z delovnega mesta tehničnega direktorja tožena stranka organizirana po določbah ZP in da tožnik s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi na tem delovnem mestu, ki bi vsebovala določbe o odpravnini za primer predčasne razrešitve, sodišče soglaša z zaključkom, da za plačilo odpravnine v primeru tožnikove predčasne razrešitve, tudi če je bila ta nezakonita, ni bilo pravne podlage. Ker je bila tožena stranka organizirana po določbah ZP, za tožnika ni bilo mogoče uporabiti določb ZGD, tudi če bi imel tožnik status člana poslovodnega odbora v smislu določb 132. člena ZP (v 577. členu ZGD je bilo določeno, da družbeno podjetje, javno podjetje, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in podjetje za zaposlovanje invalidov po uveljavitvi ZGD nadaljujejo z delom pod pogoji, pod katerimi so vpisani v sodni register, s tem da so bili na podlagi določb 380. člena ZGD dolžni uskladiti svojo organiziranost z določbami ZGD do 31.12.1994).