razporeditev na drugo delovno mesto - drugo delo - plača
Tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki.
ZDR člen 204, 204/3.ZS člen 83.ZPP člen 112.OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) zaradi poslovnega razloga - izključevalni (prekluzivni) rok
Rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR je izključevalni (prekluzivni) rok materialnega prava. Zaradi takšnega njegovega značaja na njegov tek ne vplivajo določbe 83. člena Zakona o sodiščih.
ZDSS-1 člen 19, 31, 31/1-2, 32.ZPP člen 339, 339/1.
revizija - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb postopka - dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.
ZZZPB člen 56/2. ZDoh člen 2, 5, 16, 21. Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnine
Zaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
ZDDV člen 33, 33/3, 34, 34/1-4, 54. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 63, 63/1-4, 97, 98, 98/3, 99, 100. ZUS člen 73.
vračilo DDV zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji - račun - manjkajoče sestavine računa
Če račun, ki je priložen zahtevku za vračilo DDV po 54. členu ZDDV nima vseh predpisanih sestavin, niso izpolnjeni pogoji za vračilo DDV. Manjkajoče sestavine računa ne more nadomestiti sklicevanje na pogodbo, sklenjeno med zavezancem in izstavljalcem računa.
Presoja, ali bi v zadevi, v kateri odloča o dopustitvi revizije, od vrhovnega sodišča bilo mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena zgolj višjemu sodišču, saj glede tega vložitev pritožbe ni predvidena.
Za storjeno kršitev se po izrecni določbi drugega odstavka 142. člena Pravilnika tožene stranke obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zato ne disciplinskim organom ne sodišču ni bilo treba ugotavljati, ali so za izrek disciplinskega ukrepa podane t.i. kvalifikatorne okoliščine.
dopuščena revizija - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije
Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.
V spornem primeru tožeča stranka uveljavlja plačilo ambulantno-polikliničnih uslug, kot izhaja iz izdanega računa, pri čemer tožeča stranka ni zavarovana oseba, ki bi uveljavljala pravico do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova. Ker se ne uveljavlja pravica do ali iz zdravstvenega zavarovanja ali plačilo prispevkov iz tega naslova in ker tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 (povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev ali povrnitev škode povzročene zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem), ampak enostavno plačilo opravljene storitve (usluge), tak spor ni socialni spor, ampak je glede na stranke spora in ob upoštevanju določbe 481. člena ZPP gospodarski spor, za odločanje v takem sporu pa je pristojno redno in ne specializirano sodišče.
pristojnost - odgovornost delodajalca za škodo - delovni spor
Spori o odgovornosti za škodo, ki jo delodajalec (ali njegovi delavci) povzroči svojemu delavcu, spadajo med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Za odločanje v teh sporih je pristojno delovno sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pogodba o delu
Ker v ZDSS-1 stvarna pristojnost za spore iz pogodb o delu, sklenjenih na podlagi določb ZDR (1990), ni več izrecno določena, delovna in socialna sodišča za te spore od uveljavitve ZDSS-1 dalje niso več stvarno pristojna.
ZZVN člen 1, 2. ZUS člen 14, 14/3, 73.URS člen 88.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - pogoji za priznanje statusa
Če prosilec ne izkaže, da je bil staršem nasilno odvzet s strani okupatorja oz. njegovih sodelavcev iz nacionalnih, rasnih, političnih ali verskih razlogov, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka.
nadaljevano kaznivo dejanje - enoten naklep - goljufija - velika premoženjska škoda - zastaranje kazenskega pregona
Storilčevega enotnega naklepa pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni mogoče razumeti kot vseobsežen naklep, ki bi že na začetku izvrševanja serije kaznivih dejanj obsegal celotno storilčevo dejavnost in njen skupni rezultat oziroma ki bi od začetka zajemal nadaljevano kaznivo dejanje v vseh njegovih bistvenih sestavinah (način, čas, kraj storitve itd.). Zadostuje že načelna odločitev storilca, da bo kontinuirano izvrševal kazniva dejanja, ki pa so še nedoločena po načinu, kraju, času storitve itd., ali ko vsaka nova odločitev za storitev kaznivega dejanja pomeni obnovitev prejšnje.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljih oblik kaznivega dejanja goljufije, se lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo je hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni ostali pogoji za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
V nadaljevano kaznivo dejanje ne sodijo posamezna kazniva dejanja, glede katerih je kazenski pregon absolutno zastaral.
nedovoljeni dokazi - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe - posnetek telefonskih pogovorov
Ker je sodišče druge stopnje sodbo oprlo na izpovedbo kriminalista o tem, kar mu je v predkazenskem postopku v okviru zbiranja obvestil po 2. odstavku 148. člena ZKP povedal obsojenec kot osumljenec, je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če obtoženec po 2. odstavku 392. člena ZKP ne more izpodbijati oprostilne sodbe, ker je sodišče uporabilo dokaz, ki ga ne bi smelo (kršitev po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), tudi nima pravnega interesa v pritožbi zoper drugostopenjsko sodbo na podlagi določbe 4. odstavka 42. člena ZKP izpodbijati sklepa predsednika okrožnega sodišča, s katerim je ta zavrnil zahtevo zagovornice za izločitev sodnikov sodečega senata, s sklicevanjem na to, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z nedovoljenim dokazom in bilo zato pristransko. Sama odločitev prvostopenjskega sodišča (oprostilna sodba) takšno trditev izključuje.
Ker je dokaz zapis zvočnega posnetka pogovora in ne prepis njegove vsebine, sodišče ta dokaz izvede (1. odstavek 355. člena ZKP) s tem, da posnetek posluša na glavni obravnavi.
status žrtve vojnega nasilja - interniranec - smrt stranke med postopkom - osebna pravica - zavrženje tožbe
Ker je prosilec za status žrtve vojnega nasilja med postopkom ugotavljanja pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja umrl, status žrtve vojnega nasilja pa je osebna pravica, njegov pravni naslednik ni bil upravičen nadaljevati postopka v upravnem sporu.
naknaden obračun carine - odločba - stranka - pravica do pritožbe zoper odločbo, izdano v postopku zaradi obračuna carine
Oseba, ki v carinskem postopku ni nastopala kot stranka in se odločba nanjo ne nanaša in tudi ni pravni naslednik stranke, ni upravičena do pritožbe zoper odločbo o naknadnem obračunu carine.
URS člen 22.ZKP člen 16, 201, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2, 273, 273/1.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic
Preizkus po 2. odstavku 272. člena ZKP, ali so po vložitvi obtožnice še podani razlogi za pripor, opravi sodišče po uradni dolžnosti in ni potreben predlog državnega tožilca. Če pa ta v obtožnici vseeno predlaga podaljšanje pripora in predlog utemelji, mora sodišče obdolžencu omogočiti, da se izjavi o predlogu in s tem o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo.
POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VS08689
ZZPS člen 1, 4.ZDen člen 16, 16/3, 88, 89.ZIKS člen 2, 2-3, 145a.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - prepoved razpolaganja z nepremičnino - ničnost pogodbe - pojem družbenopolitične skupnosti po ZZPS - razlaga zakona
ZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23010
URS člen 25.ZKP člen 39, 39/1-4a, 39/1-6, 41, 41/2, 420, 420/2, 395, 395/1, 347.KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih navedb - glavna obravnava - beseda strank - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Pritožbeno sodišče ni dolžno izrecno odgovoriti na vse navedbe stranke v pritožbi, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.
Temeljna oblika nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ lahko preraste v kvalificirano obliko po 2. odstavku, ker je storilec s posameznimi istovrstnimi dejanji ob seštevku povzročil veliko premoženjsko škodo, če je podan direkten naklep storilca v odnosu do skupne škode oziroma skupne vrednosti. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti storilčev subjektivni odnos do povzročitve velike premoženjske škode.
Senat ni vezan na predlog tožilca glede vrste kazenske sankcije in višine kazni, ki ga poda v okviru besede strank (347. člen ZKP).
obnova upravnega postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni naslednik osebe, ki bi morala biti udeležena v postopku
Kadar je zahtevana obnova, ker stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, lahko ob določenih pogojih takšno zahtevo podajo tudi pravni nasledniki osebe, ki bi morala biti udeležena.