obnova postopka - predlog za obnovo postopka - dolžnost verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira zahtevek
Nov dokaz v smislu določbe 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (1986) ni dokaz, ki je bil znan in uporabljen že v prvotnem postopku, kot tudi ne dokaz, ki sam zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi ne more pripeljati do drugačne odločitve.
brezplačna pravna pomoč - osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči - razrešitev postavljenega odvetnika
Ob ugotovitvi, da so razlogi, zaradi katerih odvetnik zahteva razrešitev na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, je razrešitev postavljenega odvetnika utemeljena.
deljena odgovornost - ravnanje odškodovanca - vožnja z alkoholiziranim voznikom - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica, ker je dejansko večer in noč prebila skupaj z voznikom, "brez dvoma videla K. in tudi dobro vedela, da je v gostišču pil". Opisana okoliščina pa je glede soodgovornosti tožnice tako tehtna in pomembna, da revizijsko sodišče pritrjuje presoji, da je tožnica s tem, ko je pristala na vožnjo z alkoholiziranim voznikom, k nastanku lastne škode prispevala v višini 30%.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08863
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1944) člen 1. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb.ZPP člen 394, 402, 402/4, 404.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka
Pravni prednik predlagateljev je bil ob vse svoje premoženje že pred izdajo sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945, opr. št. SOD 1508/45 (saj je to prešlo v državno last že 6.2.1945) in neodvisno od te sodbe, saj pravna usoda tega premoženja tudi v primeru, da kazenskega postopka pred vojaškim sodiščem sploh ne bi bilo, ne bi bila v ničemer drugačna. Glede na tako stanje stvari je predlagateljema za uveljavljanje zahteve po vrnitvi premoženja na razpolago upravni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen, nista pa upravičena do vrnitve v sodnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS.
ustavne pravice - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - že končan sodni postopek
Če je sodni postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršitve te pravice ni več mogoče preprečevati. Aktualen je le še zahtevek na ugotovitev nezakonitega dejanja in za pravično odškodnino. Za odločanje o takem zahtevku pa v Zakonu o upravnem sporu (ZUS) ni podlage. Posamezniki imajo v primeru morebitne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po določbi 26. člena Ustave RS.
ZOR člen 177, 186, 192.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A.
deljena odgovornost - nesreča pri delu - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ on ZPOMZO-A - pravno mnenje
Poudarjanje okoliščine, da do nesreče ne bi prišlo, če tožnika pri strojnem dvigovanju okvira ne bi "prijelo" za rokav, pomeni retrospektivno analizo vzročnosti, ki praviloma ne predstavlja pravilnega pristopa k ugotavljanju oškodovančevega prispevka k nastanku škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22944
KZ člen 182, 183.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega je v primeru osebnostnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, ki pomenijo napad na osebnostne pravice oziroma vrednote različnih oseb, praviloma izključena. V takšnih primerih gre praviloma za toliko kaznivih dejanj, kolikor je žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z odmero kazni ter zavzemanja za njeno znižanje.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/4, 16, 16/1, 43.ZD člen 132, 145, 145/1.ZOR člen 210, 219.ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
varstvo lastninske pravice - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - skupna lastnina - dedovanje - ugotovitev velikosti dednih deležev solastnikov - predhodno vprašanje - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari - višina uporabnine
Pravdni stranki sta kot dediča že solastnika oz. skupna lastnika stanovanjske hiše, čeprav deleži še niso določeni. Dokler obstaja solastnina oziroma skupna lastnina sporne hiše in dokler solastnina stvari ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti.
Odločitev o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vprašanje deležev na hiši je torej predhodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne ugotavlja kršitev zakona po uradni dolžnosti, temveč mora vložnik kršitve konkretno opredeliti ter jih tudi ustrezno obrazložiti, ker jih sicer ni mogoče preizkusiti.
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 265, 265/1, 377, 377/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je dolžno ugoditi dokaznim predlogom obdolženca, ki naj bi po njegovih sklepčnih navedbah potrdili oziroma zanikali obstoj pravno relevantnih dejstev, to je dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in procesnega kazenskega prava. Eno takih dejstev je tudi obdolženčeva prištevnost.
S sklicevanjem pred sodiščem prve stopnje na alkoholemijo, ki je niso v ničemer pobliže opredelili, in s trditvijo v pritožbi, da so vse priče, oškodovanec in obsojenec zatrjevali, da je bil slednji vinjen, pri čemer pa niso navedli konkretnih navedb v teh izpovedbah, ki bi take trditve potrjevali, zagovorniki niso uspeli vzpostaviti tiste potrebne stopnje suma v obsojenčevo prištevnost, ki bi narekovala odreditev psihiatričnega pregleda obsojenca.
Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni vezano na predloge višjega državnega tožilca, zato z njegovimi navedbami ni dolžno polemizirati in nanje odgovarjati, kaj šele, da bi bile te za pritožbeno sodišče zavezujoče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - spor o preživljanju - obravnavanje zahtevkov iz naslova preživljanja pred istim sodiščem pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Nobenega dvoma ni, da odločitev o obsegu zakonite preživninske obveznosti preživninskih zavezancev do njima skupne preživninske upravičenke ne more biti različna. Jamstvo za preprečitev možnosti, da bi se to zgodilo, je odločanje o dveh divergentnih zahtevkih iz naslova zakonitega preživljanja pred istim sodiščem, saj šele to omogoča združitev dveh pravd v skupno obravnavanje in izdajo skupne sodbe (300. člen ZPP). Glede na prebivališče skupne mladoletne hčerke pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost vlagatelja prošnje za azil je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
ZAzil člen 35, 35/2, 36, 36-2. ZUS člen 77, 77/2-3.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba postopka - kontradiktorne izjave prosilca
Tudi pritožbeno sodišče meni, da sta tožnika kot prosilca za azil s svojimi kontradiktornimi izjavami vnesla dvom tudi v resničnost vseh svojih nadaljnjih navedb in trditev in jih zato tožena stranka upravičeno ni mogla sprejeti za verodostojne.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje učiteljev v višji naziv - mentor - zahtevana izobrazba - pomanjkanje zahtevane izobrazbe
Pojasnilo k prehodni določbi Sklepa o določitvi ustrezne izobrazbe je del sklepa, in je obvezna norma, saj ga je sprejel isti pooblaščeni strokovni svet. Ker lahko napredujejo tudi tisti učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe, lahko pa še v nadalje opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, lahko napredujejo tudi tisti, ki imajo tako izobrazbo po prehodnih določbah, kamor sodi tudi pojasnilo.
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da ni utemeljena, kar je tudi v primeru, ko je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu uveljavljenega pravnega standarda, se zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku.
enotno dovoljenje za gradnjo - odločanje v obnovljenem postopku - pravne posledice odprave oziroma razveljavitve odločbe oziroma njenega izreka za nično - pravni interes
Ker so pravne posledice odprave oziroma razveljavitve upravnega akta v obnovljenem postopku oziroma pravne posledice izreka upravnega akta za ničnega različne, tožniki pa so predlagali odpravo oz. izrek ničnosti enotnega gradbenega dovoljenja, njihove pritožbe v upravnem postopku ni mogoče zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker je bil upravni akt v obnovljenem postopku le razveljavljen in zahteva za izdajo upravnega akta zavrnjena. Na ta način namreč niso bile odpravljene pravne posledice, ki so z aktom nastale, ni bila namreč odpravljena pravica do gradnje, temveč je bila le razveljavljena.