pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ko bo pritožbeno sodišče drugače ugotovilo odločilno dejstvo, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo z napačnim sklepanjem, bo lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Tožničino posebno premoženje je bilo porabljeno za pridobitev večjega obsega skupnega premoženja, zaradi česar tožnica vrnitve tega denarja kot svojega posebnega premoženja ne more zahtevati. Pri ugotavljanju skupnega premoženja in deležev na njem mora sodišče obravnavati celoten obseg skupnega premoženja in ne samo njegove posamezne dele.
Kupnina za tožničino stanovanje je bila upoštevana pri določitvi deležev na skupnem premoženju. Dvakratno upoštevanje kupnine, enkrat kot posebnega premoženja, drugič kot prispevka k povečanju skupnega premoženja, pa seveda ni možno.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da naj bi toženca tožnico ob sklepanju pogodb prevarala. Toženca sta obljubljeno pomoč nudila tudi kasneje, saj je do prenehanja prišlo le na tožničino izrecno zahtevo tik pred vložitvijo tožbe.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 207, 207/2, 207/5.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
S sklepom o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP ni potrebno določiti roka podaljšanja pripora, saj je skrajni rok določen v 5. odstavku 207. člena ZKP, preizkus, ali so še dani razlogi za pripor, pa mora senat opraviti vsaka dva meseca glede na določbo 2. odstavka istega člena ZKP.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Če višji državni tožilec po 2. odstavku 377. člena ZKP poda pisno mnenje, mora sodišče v skladu z načelom kontradiktornosti tako mnenje vročiti obtožencu in njegovemu zagovorniku, da se o njem lahko izjavita. Če pa višji državni tožilec mnenje poda na seji pritožbenega senata, o kateri obtoženec in njegov zagovornik nista bila obveščena, mora sodišče pred odločanjem o pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika s takim mnenjem seznaniti ter jima omogočiti, da se o njem izjavita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopku
Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - nedovoljeni dokazi - zagovor - pravni pouk obdolžencu - izvajanje dokazov - priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor zagovorniki zanikajo, da je bil obsojenčev zagovor pred preiskovalnim sodnikom odraz njegove svobodne volje, v nasprotju z zakonom (2. odstavek 420. člena ZKP) izpodbijajo dejansko stanje pravnomočne sodbe, saj nižji sodišči na podlagi okoliščin, v katerih je potekalo zaslišanje, tega ne ugotavljata.
Čeprav v zapisniku o obsojenčevem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ni zabeležena njegova izjava, da se bo zagovarjal sam, pa iz dejstva, da je po pravilnem pravnem pouku o pravici do zagovornika izjavil, "da je opozorila in očitek razumel in da se bo zagovarjal", smiselno izhaja, da je pristal na zaslišanje brez zagovornika. Zato je njegov zagovor dovoljen dokaz.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 367, 377, 498, 503. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V sporu zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti je tožeča stranka v tožbi ocenila vrednost spora z zneskom 20.000 SIT. Taki oceni bi tožena stranka v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena tedaj veljavnega ZPP/77 lahko ugovarjala, vendar tega ni storila (in v tožbi ocenjeno vrednost spora sama izrecno sprejema tudi še v reviziji). Zato taka ocena vrednosti spora v tožbi veže tudi revizijsko sodišče (drugi odstavek 186. člena ZPP/77 oziroma sedaj drugi odstavek 180. člena ZPP). Ker znesek 20.000 SIT ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
Sodnik na mnenje izvedenca ni vezan. Mnenja, ki s stališč pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo, oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
začasno uporabno dovoljenje - pravica do pritožbe - stranski udeleženec
Osebe, ki so kot stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, imajo enake pravice kot stranke, vključno s pravico do pritožbe.
urejanje stikov z otrokom - izločitev uradne osebe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je bila vložena zahteva za izločitev uradne osebe, bila pa je izdana začasna odločba, potem zahteva za izločitev ne more biti zavržena z utemeljitvijo, da je postopek že končan.
Zdravstvena organizacija ni odškodninsko odgovorna, saj ni bila ugotovljena vzročna zveza med ravnanjem zdravnikov in tožničino škodo, ni pa bilo niti nedopustnega ravnanja, saj zdravniki niso opustili pojasnilne dolžnosti, po operaciji pa tudi ni bilo nobenih opustitev potrebnega zdravljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanja, da glede na to, da na glavi oškodovanca ni bilo vidnih zunanjih poškodb, tudi ni bilo zanesljivih znakov udarnin po glavi, oziroma da sodišče pri odločanju ni ugotavljalo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja, temveč je te domnevalo, pomenijo uveljavljanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, ki ga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Ker revidentka v reviziji opisno uveljavlja procesno kršitev zaradi litispendence, je revizijsko sodišče postopek s kasneje vloženo obnovo postopka ustavilo.
Ker sprememba izpodbijanega drugostopenjskega sklepa ne bi vplivala na revidentkin pravno varovani položaj, revidentka tudi nima pravnega interesa za vložitev revizije.