ukrep urbanističnega inšpektorja - odločba o dovolitvi priglašenih del - postavitev ograje - uskladitev izvedenih del z odločbo o dovolitvi priglašenih del
Ker je tožnik zgradil drugačno ograjo, kot mu je bilo dovoljeno z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je urbanistični inšpektor izdal ukrep po 1. odstavku 75. člena ZUN, da se izvedena dela uskladijo s pogoji izdane odločbe o priglasitvi del.
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - kapitalizirane obresti - pobotni ugovor - zavrženje revizije
V tričlenskem izreku sodbe je tožencu naloženo plačilo 2.135.959 SIT. Ker gre za kapitalizirane obresti (glavnica, ki je bila vtoževana, znaša 301.917 SIT), revizija ni dovoljena.
ZKP člen 439, 439/2, 362, 362/1, 368, 368/3, 339, 339/1.
skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo - vsebina vabila - pritožba - pravni pouk o pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve - glavna obravnava - izvajanje dokazov - listine - branje listin
Pritožbo lahko stranke napovejo le po razglasitvi sodbe. Zato najave pritožbe pred izrekom sodbe ni mogoče šteti kot napoved pritožbe.
Če sodba v skladu z določbo 3. odstavka 368. člena ZKP nima obrazložitve, v postopku s pravnimi sredstvi ni mogoče ugotavljati pomanjkljivosti, ki bi sicer izhajale iz obrazložitve sodbe.
Ker je v 1. odstavku 339. člena ZKP predpisano, da se med drugim na glavni obravnavi preberejo listine, knjige in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, po presoji senata oziroma sodnika posameznika pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, to pomeni, da le vpogled v take listine ne zadostuje.
izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec ne more vselej z gotovostjo podati mnenja o vseh spornih vprašanjih - dopusti lahko npr. več različic nastanka poškodb -, ampak (pogosto) lahko poda mnenje le z določeno večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti. Sodišče pa je tisto, ki na podlagi ocene izvedenskega mnenja tudi v povezavi z drugimi dokazi presoja, ali so odločilna dejstva dokazana ali ne.
tožba zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je bilo poseženo v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS
Tožnik ima pravni interes za tožbo zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je poseženo v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, dokler nezakonito dejanje še traja. Ob ugotovitvi, da je nezakonito dejanje prenehalo, sodišče tožbo zavrže. Tožnik pa ima v primeru kršitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS po že končanem postopku možnost vložiti odškodninsko tožbo po 26. členu Ustave RS.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik s trditvijo, da sodišči nista skrbneje pretehtali in analizirali dokazov, tako da naj bi obstajal dvom o storitvi očitanih kaznivih dejanj, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1, 205, 205/2.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - trajanje pripora
Ves čas postopka je treba sicer preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno pod dvema pogojema: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23021
KZ člen 299, 299/2.ZKP člen 148, 148/2, 344, 344/1, 371, 371/1-9, 395, 395/1, 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - nasilništvo - čas storitve kaznivega dejanja - glavna obravnava - zaslišanje prič - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da ga je obsojenec z več (izvršitvenimi) dejanji storil v času 3.6.1999 do 12.4.2003, ni mogoče trditi, da dejanje ni časovno določeno.
Zaradi preizkusa, dopolnitve ali razjasnitve pričine izpovedbe se ji sme predočiti tudi obvestilo, ki jo je v predkazenskem postopku na zahtevo policije podala na podlagi 2. odstavka 148. člena ZKP.
Zaradi premajhne natančnosti sodišča pri navedbi obtožnega akta v uvodu sodbe še ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da ocena izvedenih dokazov ni popolna, pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ali je podan utemeljen sum, torej zadostna stopnja verjetnosti, da je osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, presodi preiskovalni sodnik (oziroma sodišče) na podlagi dokaznega gradiva, ki mu ga je poslal državni tožilec in v odločbi o odreditvi pripora navede tiste konkretne okoliščine, iz katerih tak sum izhaja. Pri tem preiskovalni sodnik praviloma ne presoja verodostojnosti dokazov, s katerimi je obrazložil utemeljenost suma.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - predlog druge stranke za kaznovanje - sklepi procesnega vodstva
V določbah Zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi stranka lahko predlagala kaznovanje za žalitev v vlogi po 109. členu ZPP. Sodišče lahko kaznuje le po uradni dolžnosti, morebitni predlog stranke pa lahko upošteva le kot pobudo. Sodišče o predlogu ni dolžno odločati s pisnim sklepom.
ZOR člen 192, 200. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 19, 19/2, 22, 30, 30/5, 143.ZPP člen 336, 336/1, 367, 367/2, 371, 377, 383.
telesne bolečine - strah - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - nepopolna revizija - povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost države - ukrepanje policistov pri legitimiranju vinjene osebe - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - dovoljenost revizije v odškodninskem sporu
Oseba brez dokumentov, ki je ob neupravičenem legitimiranju policistov zaradi vinjenosti govorila nerazločno in se upirala privedi na policijsko postajo, ni soodgovorna za škodo zaradi zloma noge, ki sta ji ga ob vklepanju povzročila policista.
dokazovanje - izvedensko mnenje - dokazi - postopek z izvedencem - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka priskrbi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če v to privoli nasprotna stranka.
ZKP člen 53, 53/2, 57, 371, 371/1-5, 372, 372/1-3.
predlog za kazenski pregon - umik predloga
Na umik predloga za pregon ni mogoče sklepati na podlagi konkludentnih dejanj in domnev. Prav tako je pravno neveljaven umik, če je bila izjava dana pod vplivom sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva. Pravnega učinka tudi nima obljuba oškodovanca obdolžencu, da bo umaknil predlog za pregon.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 192, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 44/1. ZTPDR člen 73.ZPP člen 377, 378, 380, 380/1, 383, 384, 384/1.
odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - skrbnost pri delu - popravilo strehe z zamenjavo salonitne plošče - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Podana je krivdna odgovornost delodajalca, ki zamenjave salonitne plošče na strehi ni organiziral tako, da bi potekala varno s pomočjo ustreznih strokovnjakov, ampak je določil za to delo neusposobljenega tožnika, ki ni bil poučen o varnostnih ukrepih pri delu na višini. Tožnik pa je odgovoren za nastanek škode do 20 %, ker ni poskrbel za svojo varnost, saj ni ravnal kot povprečno razumen človek, ko ni s pregledom strehe od spodaj preveril stanja ostrešja in obstoja podpornih lat pod salonitnimi ploščami.
Ker je zagovornik šele na javni pritožbeni seji po preteku pritožbenega roka uveljavljal okoliščino, da je obsojenec z oškodovanko sklenil poravnavo o odškodnini, je pritožbeno sodišče ni bilo dolžno presojati in nanjo odgovarjati.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženčeva pojasnila, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti do oškodovanca, s čimer smiselno zanika storitev kaznivega dejanja, pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o odreditvi pripora
Motivi za storitev kaznivih dejanj zoper premoženja so praviloma enaki motivu, ki vodi storilce kaznivega dejanja prepovedanega prometa z mamili, namreč koristoljubnost. Zato je zmotna trditev, da sodišče za utemeljitev ponovitvene nevarnosti ne bi smelo upoštevati prejšnjih obsodb in tekočih kazenskih postopkov, ker da gre za povsem drugačna kazniva dejanja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - obličnost
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta razsodili, da ni mogoče razvezati pogodbe o dosmrtnem preživljanju po tretjem odstavku 120. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l., št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 67/2001), saj je toženec izpolnjeval svoje obveznosti, in da tožnica utemeljeno zahteva razvezo pogodbe po drugem odstavku 120. člena ZD, ker se je medsebojno razmerje tako omajalo, da skupno življenje ni več znosno.