predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga
Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Stranka je revizijo vložila neposredno na Vrhovno sodišče. K sodišču, ki je izdalo sodbo sodišča prve stopnje, je prispela po izteku roka. Ker niso podani pogoji za vzpostavitev fikcije pravočasnosti (deseti odstavek 112. člena ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranost sodišča - videz nepristranskosti - manjše sodišče
Prvi toženec je bivši partner ene izmed sodnic manjšega okrajnega sodišča, kjer so zaposlene le štiri sodnice. V odgovoru na tožbo pa je predlagal tudi zaslišanje njunega sina. Ker gre za majhen kolektiv, kjer vsi zaposleni s sodnico redno sodelujejo, stiki so pristnejši in dnevni ter drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča, je po oceni Vrhovnega sodišča zato podan razlog za delegacijo pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dogovor o skupni gradnji - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00047026
ZIZ člen 189, 189/2, 193. KZ-1 člen 216, 216/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni bil izveden dokaz z zaslišanjem prič glede trditev tožeče stranke, da je šlo za zlorabo pridobitve lastninske pravice z nakupom nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku zaradi dogovora med dražitelji.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - zavrnitev predloga - poseg v pravice drugih varovancev zavoda
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko šteje, da je prva toženka z navodili otrokom pred začetkom igre paintballa, kako morajo ravnati med igro in z nadzorovanjem spoštovanja teh pravil z enim nadzornikom, ki se je nahajal v varni sobi ob poligonu, zadostila standardu ravnanja z zadostno skrbnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00047466
ZPP člen 86, 86/4, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zemljiškoknjižni postopek - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti.
izvršilni postopek - predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj sam vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047069
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 287, 287/4.
davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost - nepriznanje odbitka ddv - nepriznanje odhodkov - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev davčnega organa o dodatni odmeri davka, sporno, tožnik pa je v tožbi predlagal izvedbo dokazov v svojo korist, sojenje brez glavne obravnave, razen v primerih iz prve ali tretje alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ni dopustno. Tudi presoja, da pogoji za izvedbo predlaganih dokazov niso izpolnjeni, po stališču Vrhovnega sodišča ne more biti razlog, zaradi katerega bi sodišče v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, lahko odreklo izvedbo glavne obravnave.
URS člen 22, 23, 33, 67, 67/1, 74, 74/2. ZOUTPI člen 30, 30/1, 38, 38/1, 38/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje izdelkov - odložitvena začasna odredba - pravica do svobodne gospodarske pobude - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Pritožnik namreč zgolj pavšalno navaja, da izvrševanje toženkine odločbe očitno posega v njegove človekove pravice, pri čemer ne pojasni, zakaj naj bi bilo glede na okoliščine tega primera to očitno in bi zato že samo po sebi pomenilo škodljivo posledico.
Kot pritožnik sam navaja, je odgovor na vprašanje, ali konkretno omejevanje pomeni že nedopusten poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, odvisno od vsakokratne presoje (drugi stavek drugega odstavka 74. člena Ustave). Enako velja za omejevanje lastninske pravice (prvi odstavek 67. člena Ustave). Vprašanje, ali je bil izpodbijani ukrep sprejet na podlagi zatrjevane neustavne zakonske ureditve oziroma njene neustavne razlage, bo torej predmet meritorne odločitve o tožbi. Zgolj sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča in citiranje njene vsebine, brez obrazložitve, kakšna je povezava odločitve z okoliščinami konkretnega primera, pa ne zadošča za utemeljitev težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.