pogajanja o priznanju krivde - pravna opredelitev dejanja - pogajanja o pravni opredelitvi dejanja
Odločitev, ali naj obdolženec prizna krivdo po obtožbi ali ne, je odvisna tudi od dogovorjene kazenske sankcije - ta pa mora biti dogovorjena v mejah kazenskega materialnopravnega pravila, na katerem temelji pravna opredelitev očitanega dejanja. Pogajanja o pravni opredelitvi dejanja (pravilu iura novit curia navkljub) zmotno sporočajo, da bo sodišče svojo odločitev o sprejemu sporazuma in s tem sodbo oprlo prav na dogovorjeno pravno opredelitev in s tem tudi na dogovorjeno sankcijo, ne da bi preverjalo pravilnost pravne opredelitve. V teh okoliščinah obdolženec ne more pravilno razumeti narave in posledic sporazuma o priznanju krivde, zlasti ne obsega sodne kontrole sklenjenega sporazuma. Tveganja, da bo sodišče drugače pravno opredelilo opisano ravnanje, stranki s sporazumom ne moreta odpraviti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - družinska skupnost - nasilje v družini
Družinska skupnost med obsojencem in oškodovanko, ki sta bila v zakonski zvezi, je obstajala tudi še po tem, ko se je oškodovanka zaradi obsojenčevega nasilja iz njunega skupnega doma izselila.
Spravljanje v podrejen položaj je konkretizirano z navedbo, da se je v posledici nasilja oškodovanka počutila ponižano in je bila v strahu za svoje življenje, saj je vedela, da obsojenec poseduje orožje, v posledici česar se je izselila iz družinske hiše.
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ekonomičnost postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - bivanje v domu za ostarele - zaslišanje - ugoditev predlogu
Zoper nasprotno udeleženko se pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah vodi postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj ima prijavljeno stalno prebivališče na tem območju. Vendar pa nasprotna udeleženka začasno prebiva v Mariboru. Predlog je bil vložen tudi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je udeleženki bližje. Postopek bo bistveno ceneje in hitreje mogoče opraviti pred sodiščem v Mariboru, saj je v postopku obvezno zaslišanje udeleženke in pregled, poleg tega je glede na zdravstveno stanje udeleženke mogoče domnevati, da bo v Mariboru bivala dlje časa.
Te okoliščine so tudi po oceni Vrhovnega sodišča take narave, da bo predvidoma postopek hitreje, lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00047030
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - upravljanje skupnega premoženja - najem kredita - soglasje zakonca - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - odgovornost za dolg drugega zakonca - zastaranje - standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046945
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o preužitku - učinki pogodbe - predmet pogodbe - skupno premoženje zakoncev - pravica do izjave v postopku - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sodba o razveljavitvi učinkov pogodbe o preužitku, ki je sklenjena z enim od zakoncev, učinkuje tudi na drugega zakonca, čeprav je predmet pogodbe o preužitku postal skupno premoženje zakoncev po določbah ZZZDR preden je bila pogodba razveljavljena, s sodbo pa je zajet samo zakonec, ki je sklenil pogodbo o preužitku, drugi zakonec pa ni bil stranka sodnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048480
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2. ZFPPIPP člen 391. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - postopek za oceno ustavnosti - novela ZFPPIPP-G - postopek osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok - ustavnost zakonske določbe
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G (Ur. l. RS, 27/16).
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - dediščinska tožba - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - protipravnost - dopuščena revizija
Res je sicer, da v sodni praksi velja stališče, da če oškodovanec opusti pravno varstvo, s katerim lahko uveljavi odpravo posledic protipravnega ravnanja nosilca oblasti, ima ta opustitev učinek pretrganja vzročne zveze (glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 827/2008, II Ips 1014/2007, III Ips 105/2007). Vendar pa to pravilo ni absolutno - vprašati se je treba, ali je imel udeleženec postopka na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi konkretno dosegel odstranitev protipravnega ravnanja in njegovih posledic.
dopuščena revizija - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - izdaja sklepa - vložitev vloge na nepristojno sodišče - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - pravica do izjave v postopku - pravica do sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS,
- ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča,
- ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.
Zatrjevan dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe Kister GmbH, je nična, saj je podlaga dogovora nedopustna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - policist kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Drugi nasprotni udeleženec zatrjuje, da je kot policist že dlje časa zaposlen na Policijski upravi Novo mesto in sodeluje kot udeleženec in priča v številnih kazenskih in prekrškovnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in torej pogosto prihaja v stik s sodniki. Pristojnost naj bi se prenesla zaradi kadrovske zasedenosti in števila sodnikov na sodečem sodišču in njihovo specializacijo. Sodeče sodišče ga naj ne bi poslušalo in naj bi trmasto vztrajalo pri postavitvi izvedenca.
Po presoji Vrhovnega sodišča te okoliščine niso takšne, da bi narekovale prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2, 101. OZ člen 360.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - pravni temelj terjatve - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - nepremagljive ovire - višina finančnega popravka - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Podlaga za prenos finančnih popravkov v breme tožene stranke sta v konkretnem primeru tako pogodba o sofinanciranju kot tudi Uredba 1083/2006/ES v delu, v katerem ureja finančne popravke držav članic.
Institut zastaranja sili upnika k čimprejšnji uveljavitvi svojih pravic, razrešitvi spornega razmerja in s tem vzpostavitvi pravne varnosti, vendar se ga ne sme uporabljati pretogo, tako da upniku nalaga nesorazmerna bremena. V času, ko je tekel postopek pred Evropsko komisijo (EK) za izrek finančnega popravka državi članici - tožeči stranki, ni bilo razumno pričakovati, da bo tožeča stranka vnaprej, "na zalogo" zaradi pretnje zastaranja njene terjatve uveljavljala dotlej še negotov, po višini pa še sploh ne opredeljen znesek od upravičenca. To bi jo sililo v sodni postopek, katerega izid bi bil z vidika časa vložitve tožbe povsem negotov. Glede na okoliščine tega primera je čas postopka pred EK mogoče šteti za nepremagljive ovire iz 360. člena OZ.
V primerih, ko izhaja nepravilnost iz sfere upravičenca, ni videti prave podlage za razkorak ali prekvalificiranje finančne nepravilnosti, kot jo je ugotovila EK, v drugo. Čeprav Smernice glede meril in stopnje popravkov ostajajo na priporočilni ravni, namreč državi članici ne dajejo popolne diskrecije v razmerju do (končnega) upravičenca. Kot opozarja tožeča stranka v reviziji, je v skladu s to uredbo in Uredbo 1828/2006/ES država dolžna obveščati EK o ugotovljenih nepravilnostih, o možnostih izterjave ter sodnih in upravnih postopkih ter razlogih za opustitev postopkov izterjave. EK torej (upravičeno) pričakuje upoštevanje Smernic in z njimi določenih priporočenih meril in stopenj popravkov, razen če za odstop od njih obstojijo utemeljeni razlogi.