ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 61, 61/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – zmota
Tožnik je bil v opravičljivi bistveni zmoti glede števila dni letnega dopusta, katere lahko izrabi. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na očitku, da je z dela izostal neupravičeno, ni zakonita.
posredni dokazi - zaslišanje prič - indici - dokazni standard
Izpovedbe zaslišanih prič je možno obravnavati le kot indice, ki pa sami po sebi in tudi v povezavi med seboj ne zadoščajo za ugotovitev, da je povzročitelj škode prav zavarovanec tožene stranke.
ZNP člen 8, 8/1, 9, 10. ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-1, 19/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
Sredstvo zavarovanja mora omogočiti bodočo izvršbo, ker je to namen začasne odredbe. Z regulacijsko začasno odredbo je mogoče začasno urediti sporno razmerje med pravdnima strankama, takšna začasna odredba pa ne omogoča izvršbe zavarovane terjatve. Predlagana začasna odredba ureja sporno razmerje med tožnikom in osebo, ki ni stranka postopka, zato namen take začasne odredbe ne more biti dosežen.
ZOR člen 361, 371, 388, 389, 361, 371, 388, 389. ZPP člen 286, 286.
kondikcijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - prekluzija - ugovor zastaranja - materialnopravni ugovor
Pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju glede nove zapuščine v obliki denarnih sredstev na bančnih računih ne more pretrgati zastaranja terjatve do zapustnice iz naslova neupravičene obogatitve, pri čemer je zastaranje pričelo teči najkasneje s smrtjo zapustnice.
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne more pa veljati za materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je ob pogoju, da so do konca 1. naroka za glavno obravnavo navedena vsa odločilna dejstva, mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji.
Tožnik ni upravičen do plačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja (tj. v panožni kolektivni pogodbi, ki je veljala od 1. 5. 2006 dalje), pravica do pogodbene kazni ni bila določena.
S popravnim sklepom ni mogoče odpravljati nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, ki po svoji naravi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZOR člen 16, 16. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 286, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 1060, 131, 1060.
odškodninska odgovornost države - opustitev policistov - vzročna zveza - opustitev kot protipravno ravnanje - adekvatna vzročnost - teorija adekvatne vzročnosti - ratio legis vzročnost - teorija ratio legis vzročnosti - ratio legis dolžne skrbnosti policistov
Vzročna zveza v primeru opustitev načeloma ni očitna. Vzročnost tu ni naravna, pač pa pravna, med posledice opustitve zahtevane skrbnosti pa je treba šteti tisto škodo, ki jo namerava preprečiti pravilo, ki se vzpostavi v okoliščinah, v katerih potreba po skrbnosti nastane.
Ratio legis dolžne skrbnosti policistov je pri preiskavi prometnih nezgod in prekrškov varnost cestnega prometa in sankcioniranje kršilcev prometnih predpisov, ne pa uveljavljanje odškodnine za oškodovance.
Iz zapisnikov z narokov glavnih obravnav, ki jih je toženec v primerih, ko je bil navzoč na narokih, podpisal brez pripomb, ne izhaja, da bi ga sodišče ali kdo drug prepričeval, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem zanj predraga, niti da bi toženec nasprotoval načinu vodenja postopka po sodnici (neprimeren odnos do njega in nepovzemanje vseh njegovih navedb) oziroma ravnanju pooblaščenca nasprotne stranke. Tako je bila odločitev o nepredlaganju dokaza z izvedencem finančne stroke lastna odločitev toženca. V kolikor je bila ta odločitev nepravilna zaradi toženčevega nepoznavanja prava, predvsem določbe 212. člena ZPP, to ne more predstavljati razloga za razveljavitev izpodbijane odločitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb postopka - sojenje v nenavzočnosti - odsotnost tožene stranke
Ker sta oba toženca pravočasno sprejela vabili za glavno obravnavo, svoj izostanek pa sta opravičila in nista predlagala preložitve naroka, sodišče prve stopnje, ker je narok opravilo v njuni odsotnosti, ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, saj je izkazano, da je tožencema dalo možnost obravnavanja zadeve na sodišču, pa te svoje pravice nista izkoristila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena podala tožniku za isto kršitev, za katero je predhodno prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - izostanek z naroka - predlog za preložitev naroka - preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - predlog za preložitev naroka v primernem času
Drži, kar očita pritožnik, da je svojo odsotnost z naroka 26. 3. 2008 opravičil z vlogo, ki jo je oddal neposredno na sodišče 21. 3. 2008 (petek), kar iz te vloge izhaja, zato ni odločilno, da jo je razpravljajoči sodnik prejel 25. 3. 2008 (torek). Notranje poslovanje sodišča namreč ne more bremeniti strank. Vendar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izostanek iz naroka neupravičen. Toženec namreč ni pristopil kljub temu, da ni prejel od sodišča nobenega obvestila, da bo njegovi prošnji za preložitev naroka ugodeno. Četudi je izkazal, da je bil res istega dne povabljen na narok na drugo sodišče, ni niti navedel (še manj pa dokazal) tega, katero vabilo je prejel preje in katero kasneje in kdaj. Toženec bi za pristop na narok lahko pooblastil pooblaščenca, v zvezi s čemer je treba opozoriti na to, da ga je v postopku, zaradi katerega naj bi izostal z naroka v obravnavani pravdi, pooblaščenca tudi imel. V vsakem primeru pa drži, da bi moral svoj izostanek opravičiti in preložitev naroka predlagati v primernem času, kar glede na to, da je vedel za možnost svoje zadržanosti na naroku v drugi zadevi, ni samo pet dni preje.
ZPIZ/92 člen 12, 133, 133/1, 190. ZOR člen 279, 279/3. OZ člen 376.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu
Trajanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je odvisno od vročitve odločbe delodajalca o čakanju na delo. Vse do takrat je tožnik še opravljal prejšnje ustrezno delo pri svojem delodajalcu in mu vse do takrat pripada nadomestilo, ne glede na to, da je bila izdana nova odločba o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo. Ta odločba delodajalca še ni bila izvršena.
skupna gradnja - sprememba solastninskih deležev na nepremičnini
Kadar solastnik z gradnjo soglaša in pri njej sodeluje, govorimo o skupni gradnji, temelj za spremembo solastninskih deležev v takem primeru niso večji ali manjši prispevek, temveč dogovor o spremembi solastninskih deležev.
KZ člen 11, 50, 129, 11, 50, 129. ZKP člen 386, 386.
silobran - povzročitev smrti iz malomarnosti - vinjenost oškodovanca - pogojna obsodba
Sodišče prve stopnje je imelo za zaključek, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje tako, kot se mu očita, zadostno podlago v izpovedbi priče A.Z.. Zato dejstvo, da je to edina priča, ki je obdolženca obremenila, na kar se sklicuje pritožba, ne more omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je obdolženi zgrabil oškodovanca spredaj za oblačila in ga odrinil vstran od sebe. Izpovedba priče v tem delu je skladna z zagovorom obdolženca, ko je povedal, da je oškodovanca prijel spredaj za oblačila in ga potisnil vstran od sebe. Z navedenim pa so ovržene pritožbene trditve v smeri silobrana, saj pritožba sama izključuje napad oškodovanca.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – odloženo razpolaganje - prenos lastninske pravice – publicitetni učinek vknjižbe – preživljalec kot singularni pravni naslednik
Po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada preživljalcu preživljančevo premoženje s trenutkom njegove smrti tudi v stvarnopravnem smislu. Za pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, ima publicitetni učinek.
Pravnomočna sodba veže (predvsem) stranke spora (subjektivne meje pravnomočnosti) in samo sodišče, ki jo je izdalo (1. in 2. odst. 320. čl. ZPP). Tretje osebe, ki v pravdi niso sodelovale, tudi niso imele možnosti sodelovati ter se zaradi tega praviloma nanje pravnomočnost ne more raztezati.