Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - ukinitev delovnega mesta
Kljub temu, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta v aktu o sistemizaciji, je ob ugotovitvi, da dela za tožnico pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni bilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 18, 35, 18, 35.
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete - poseg v osebnostne pravice - osebna integriteta - prepoved mučenja - absolutna človekova pravica - nepremoženjska škoda - strah - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti (integritete), njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožnikove osebnostne pravice, in sicer v njegovo duševno celovitost. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je bil ob ravnanju policistov tožnik prizadet tudi v psihičnem smislu. S tem ko je na ugotovljen okruten način izživljanja policistov, brez jasne obtožbe in ne da bi vedel, kaj ga še čaka, tožnik občutil ponižanje in strah, je bila prizadeta tudi njegova pravica do telesne in duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s poniževanjem, povzročanjem strahu, zbujanjem občutkov manjvrednosti ipd. V konkretnem primeru pa je treba navedeno ustavno določbo povezati tudi z določbo 18. člena URS, ki zapoveduje, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Gre za absolutno človekovo pravico, ki je vsebovana tudi v številnih konvencijah mednarodnega prava. S posegom vanjo se pojmovno skoraj nujno poseže tudi v pravico do osebne integritete, ki je del širšega pojma pravice osebnosti in ki jo v 200. členu varuje tudi ZOR.