ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
URS člen 14, 14. ZPP člen 212, 212. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/2. ZDR člen 6, 6/4, 6, 6/4.
nepremoženjska škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - krivdna odgovornost - dokazno breme glede hujših oblik krivde - naklep (dolus)
Glede hujših oblik krivde je dokazno breme na strani tistega, ki tako obliko krivde zatrjuje. V ZDR je v korist delavca, ki se sklicuje na prepoved diskriminacije, sicer posebej določeno, da je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca. Vendar v konkretni zadevi tega pravila ni bilo moč uporabiti, ker tožnica odškodnine ne zahteva od delodajalca, ampak neposredno od toženke kot fizične osebe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 171, 171/1, 171/2, 179. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih premičnih gradbiščih člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na strehi – krivdna odgovornost – varno delo
Delo na strehi predstavlja nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno odgovarja, saj ni uspela dokazati, da ta dejavnost ni bila vzrok za nastalo škodo.
Tožnik bi sicer lahko opravljal delo na strehi tudi, če ne bi bil posebej usposobljen, pa bi mu nadrejeni delavec dal ustrezna navodila za varno delo. Ker tožena stranka za to ni poskrbela oziroma ker tožnika ni predhodno opozorila na nevarnosti, ker dela ni nadzorovala in ker ni zagotovila, da bi delavci uporabljali posebno varovalno opremo, je podana tudi krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066631
SPZ člen 48, 48/1, 67, 67/2, 67/5. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4. ZOR člen 214, 220, 226. OZ člen 193, 199, 204. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
povečanje vrednosti nepremičnine – upravljanje s stvarjo v solastnini – posli rednega upravljanja – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – gestija – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nujna gestija – koristna gestija – uporaba nepremičnine – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nova dejstva v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ne glede na naravo posla, ki ga je tožnik opravil, je očitno, da zanj ni imel potrebnega soglasja, saj je njegov solastniški delež na vseh nepremičninah manjši od polovice.
Ob takšnem dejanskem stanju je vlaganja tožnika v nepremičnine pravno opredeliti kot poslovodjo brez naročila oziroma gestijo, ki je urejena v določbah 220. do 228. člena ZOR oziroma v določbah 199. do 206. člena OZ. Za razmerja med pravdnimi strankami veljajo določbe obeh zakonov, saj so nekatera nastala v času veljavnosti enega in nekatera v času drugega zakona. Navedeno pa niti ni pomembno, saj se relevantne določbe obeh zakonov prekrivajo.
Kljub prepovedi toženih strank ne gre za prepovedano gestijo, saj je posel tožnika le deloma tuj. Prepoved opraviti svoj posel je v nasprotju z zakonom.
Gestija je dopustna, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija) ali če bi bila zamujena očitna korist (koristna gestija). Naloga sodišča prve stopnje je, da ugotovi, ali so bila vlaganja tožnika nujna ali koristna. Pri presoji koristnosti je odločilna osebna korist toženih strank.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
ZNP člen 37, 37. SPZ člen 88, 89, 89/3, 88, 89, 89/3.
nujna pot - uporaba služeče nepremičnine - primerno nadomestilo za nujno pot
Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba
Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
ZZad člen 74, 74. ZPP člen 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 243, 243.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitvena in dajatvena tožba - namembnost zemljišč - načelo kontradiktornosti
Tožnica naj bi postala lastnica spornih nepremičnin že na podlagi uveljavitve ZZad. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ima v tovrstnih primerih le pravno – tehnični značaj in nima značaja obvezne predpostavke za pridobitev lastninske pravice kot je to značilno za derivativni način pridobitve lastninske pravice. V primeru spora v zvezi z obstojem predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZad zaradi pomanjkanja konstitutivnega učinka vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo zato izbrisna tožba v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 ni primerno sredstvo za ugotovitev lastništva nepremičnine in za zagotovitev vpisa lastninske pravice dejanskega lastnika v zemljiško knjigo. V primeru tovrstnega spora se namreč lahko le z ugotovitveno sodbo ugotovi na koga je lastninska pravica dejansko prešla.
S tem, ko je sodišče uporabilo kot podlago svoji odločitvi dokaz o katerem se toženka ni mogla izjasniti, je poleg relativnih kršitev (neupoštevanje načela neposrednosti izvajanja dokazov in kršitev določbe prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se smejo obravnavati samo pravočasno predložene vloge in dokazi) tudi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ima vedno za posledico razveljavitev s kršitvijo obremenjenega dela odločitve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
priposestvovanje družbene lastnine - dobra vera - priposestvovalna doba - pridobitni način - publicitetno načelo
Res se dobra vera domneva, toda sklep ali dobra vera obstoji, je materialnopravni sklep in je tožeča stranka tista, tako kot tožena, ki s svojimi trditvami gradi trditveno podlago, ne glede na to, ali ji gredo v breme ali korist.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - denarni zahtevek - pravna narava denarnega zahtevka - ugotavljanje višine denarne odmene - dejanska korist zavezanca - domnevna korist upravičenca - plačilo dohodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - prekluzija z dokaznim predlogom - enak dokazni predlog nasprotne stranke
Zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, ne gre za zahtevke iz zakupnega razmerja in tudi ne za stvarnopravne zahtevke; gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oz. oškodovanje za izgubo tistega, tiste domnevne koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oz. upravljal, zato ni mogoče izhajati iz morebitne koristi, ki jo je s temi nepremičninami dosegel denacionalizacijski zavezanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zavrženje tožbe - pomoč prava nevešči stranki
Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov.
ZVO člen 26, 26. ZPP člen 350, 350/2, 458, 458/1, 350, 350/2, 458, 458/1.
neobrazložena pritožba - dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka - spor majhne vrednosti - obseg pritožbenega preizkusa - plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov
Po preteku pritožbenega roka vložene vloge, poimenovane kot "dopolnitev pritožbe", ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji.
nepremoženjska škoda - dokazno breme - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnico kot oškodovanko bremeni dokazno breme glede dokazovanja dejstev, da ji je škodo povzročil prav toženec, tedaj da izvira iz njegovega škodnega in protipravnega ravnanja, glede na obrnjeno dokazno breme pa bi moral toženec nato dokazovati, da njegova odškodninska odgovornost iz ustreznega razloga ne obstoji.
služnost stanovanja - užitek - prekarij - priposestvovanje - priposestvovalna doba - načelno pravno mnenje zveznega vrhovnega sodišča - lastniška posest - sklepanje a maiori ad minus - originarna pridobitev služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev načela kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - delni uspeh v postopku - odmera pritožbenih stroškov
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je, ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
priposestvovanje nepremičnin - pridobitev posesti na pravnoposlovni podlagi - vštevanje posesti pravnih prednikov - dobra vera - poznavanje zemljiškoknjižnega stanja - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - vezanost na trditveno podlago
Upoštevajoč nemoteno uživanje, pa tudi vzdrževanje sporne nepremičnine več kot 50 let, ob neizpodbiti pravni domnevi dobrovernosti posesti, je pravilen zaključek, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala.