Dodatek za stalnost kot sestavni del plače ne predstavlja čiste denarne terjatve, katero bi bilo mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred delovnim sodiščem, saj gre za pravico, o kateri delodajalec odloči z odločbo. Ker je tožnikova odločba, s katero je bila določena njegova pravica do dodatka za stalnost, dokončna in pravnomočna, je tožbo potrebno zavreči.
ZNP člen 37, 37. SPZ člen 88, 89, 89/3, 88, 89, 89/3.
nujna pot - uporaba služeče nepremičnine - primerno nadomestilo za nujno pot
Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba
Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – ponovno odločanje o odrejenem ukrepu – ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Izhajajoč iz določbe 2. odst. 64. čl. KZ ima sodišče v postopku ponovnega odločanja o odrejenem ukrepu na izbiro le dvoje odločitev, in sicer, da ugotovi, da je izvajanje ukrepa še potrebno ali pa, če ugotovi, da ni več potrebno, da izvrševanje v takem primeru ustavi. Ustavitev pa glede na zakonsko določbo ni vezana na kakršenkoli pogoj ali drugo obliko zdravljenja, pa četudi bi le-ta bila v korist obdolženca kot je to v danem primeru.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1, 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - poškodba vratnega dela hrbtenice (nihajna poškodba) - degenerativne spremembe - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obrazložitev pritožbe - pravdni stroški
Pri začetnih degenerativnih spremembah vratne hrbtenice je sama nezgoda sprožilni dogodek, zaradi česar se lahko že pri razmeroma nežni nihajni poškodbi pojavijo dolgotrajnejše težave, ki so v bistvu posledica že navedenih začetnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. To pomeni, da so tožničine težave (bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejena gibljivost te) v vzročni zvezi z v obravnavanem škodnem dogodku utrpelo telesno poškodbo, s tem pa je podan tudi temelj za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 171, 171/1, 171/2, 179. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih premičnih gradbiščih člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na strehi – krivdna odgovornost – varno delo
Delo na strehi predstavlja nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno odgovarja, saj ni uspela dokazati, da ta dejavnost ni bila vzrok za nastalo škodo.
Tožnik bi sicer lahko opravljal delo na strehi tudi, če ne bi bil posebej usposobljen, pa bi mu nadrejeni delavec dal ustrezna navodila za varno delo. Ker tožena stranka za to ni poskrbela oziroma ker tožnika ni predhodno opozorila na nevarnosti, ker dela ni nadzorovala in ker ni zagotovila, da bi delavci uporabljali posebno varovalno opremo, je podana tudi krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 325, 325/1, 325, 325/1.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nepremoženjska škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - očitna računska napaka
Sodišče prve stopnje ni odločalo o modificiranem tožbenem zahtevku, temveč le o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Kljub temu pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, temveč o delu zahtevka nad prvotno uveljavljenim ni odločilo, kar pomeni, da je pritožbo v obsegu modificiranega tožbenega zahtevka šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP.
ZVO člen 26, 26. ZPP člen 350, 350/2, 458, 458/1, 350, 350/2, 458, 458/1.
neobrazložena pritožba - dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka - spor majhne vrednosti - obseg pritožbenega preizkusa - plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov
Po preteku pritožbenega roka vložene vloge, poimenovane kot "dopolnitev pritožbe", ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji.
priposestvovanje družbene lastnine - dobra vera - priposestvovalna doba - pridobitni način - publicitetno načelo
Res se dobra vera domneva, toda sklep ali dobra vera obstoji, je materialnopravni sklep in je tožeča stranka tista, tako kot tožena, ki s svojimi trditvami gradi trditveno podlago, ne glede na to, ali ji gredo v breme ali korist.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4, 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4. OZ člen 179, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - presoja višine odškodnine - profesionalno ukvarjanje s športom - upoštevanje istovrstnega prikrajšanja v različnih postavkah - nedopustna pritožbena novota - stroški postopka
Glede na pomen prizadete dobrine (profesionalno ukvarjanje s športom je predstavljalo bistven del tožnikovega življenja) ter upoštevaje objektivno pogojenost odškodnine za to obliko nepremoženjske škode bi tožniku pripadala denarna odškodnina v višini 2.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
izločitev izvedenca - dolžnost prenehanja z delom - izločitveni razlog - varstvo pravice na delu stvari - vzpostavitev dogovorjenega stanja
Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik, vendar mora po določbi drugega odstavka istega člena izločitev stranka vedno predlagati (izvedenec ne more biti izločen ex lege).
Ni pravilno stališče, da bi se izvedenec moral izločiti sam, saj glede izvedencev ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1, 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1. OZ člen 5, 6, 6/2, 82, 82/2, 5, 6, 6/2, 82, 82/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - stvarna služnost - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - ustreznost pooblastila za zastopanje
Kolikor bi kupec želel dogovoriti stvarnopravne posege v lastninsko pravico prodajalca, bi se moral z ustrezno skrbnostjo v času pogajanj in predvsem v času sklenitve pogodbe opredeljeno izjasniti tako glede vrste, kakor obsega omejitev, in doseči določno (ne ohlapno in splošno) opredelitev omejitev v pogodbi. Ker je tožeča stranka kot kupec strokovnjak s področja investicij v nepremičnine, se od nje pričakuje povečana mera skrbnosti pri sklepanju poslov v zvezi z zemljišči, kar vključuje tudi poznavanje posebnosti pravnega režima stvarnih pravic in njihovega omejevanja (drugi odstavek 6. člena OZ).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - denarni zahtevek - pravna narava denarnega zahtevka - ugotavljanje višine denarne odmene - dejanska korist zavezanca - domnevna korist upravičenca - plačilo dohodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - prekluzija z dokaznim predlogom - enak dokazni predlog nasprotne stranke
Zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, ne gre za zahtevke iz zakupnega razmerja in tudi ne za stvarnopravne zahtevke; gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oz. oškodovanje za izgubo tistega, tiste domnevne koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oz. upravljal, zato ni mogoče izhajati iz morebitne koristi, ki jo je s temi nepremičninami dosegel denacionalizacijski zavezanec.