določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - vpisničarka - bližnji sorodnik - večje sodišče - zavrnitev predloga
Okrožno sodišče v Mariboru je eno od večjih sodišč v državi, kar pomeni, da je mogoče kadrovsko zagotoviti, da se z dela na zadevi izloči sporna oseba. ZPP v tretjem poglavju sicer ureja le izločitev sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih zapisnikarjev, a Vrhovno sodišče ne vidi ovire, da razpravljajoča sodnica ne bi mogla izvesti ukrepov v duhu teh določb tudi v obravnavanem primeru. Zakaj bi bila zaradi dejstva, da je na sodišču zaposlena sporna sorodnica nasprotnega udeleženca, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, nasprotni udeleženec in razpravljajoča sodnica ne utemeljita. Kot tehtni razlog navajata zgolj tveganje, da se njegova sorodnica seznani s spisom, kar pa ne zadostuje za postopanje v skladu s 67. členu ZPP.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Dedinja po pokojni je zaposlena na okrožnem sodišču, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, poleg tega je sodišče relativno majhno, službena razmerja pa tesnejša. Te okoliščine je glede na sodno prakso mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
spor o pristojnosti - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - prebivališče tožnika - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, utemeljeno opozarja na dodatno in posebno pravilo iz 51.b člena ZPP. Gre za pravilo, ki v sporih iz zavarovalnih razmerij določa, da je za sojenje poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Ker ima tožnica prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, je torej Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu krajevno pristojno na podlagi določbe 51.b člena ZPP. Ker je tako, se je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu napačno izreklo za krajevno nepristojno.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00073855
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - protipravnost ravnanja - zakonodajna protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno
Toženec je v predlogu zgolj zastavil vprašanja, ki sama zase Vrhovnemu sodišču ne sporočajo ničesar, ni pa predloga ustrezno obrazložil. Tako ni zatrjeval pravnih pravil, ki naj bi jih sodišči nižje stopnje prekršili. Ravno tako ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil, v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je glasovanje toženca A. A. v zvezi s 6. korespondenčno sejo nadzornega sveta B., d. d., ki je potekala od 29. 8. do 1. 9. 2008, glede glasovanja o sprejemu sklepa, da nadzorni svet daje soglasje k sklenitvi posla s C., veljavno, ali neveljavno, če je toženec A. A. oddal glas po izteku roka korespondenčne seje, to je dne 2. 9. 2008, in je prav zaradi tega oddanega glasu sedaj odškodninsko dogovoren za nastalo škodo?
- Ali je bila nova uprava B. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj niso nastale, dolžna ravnati kot oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda iz sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala?
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS00073042
URS člen 50, 50/1. OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1. ZPIZ-1 člen 4, 5, 5/1, 12, 274, 274/1, 274/2. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 26, 26/2, 178, 178/1, 193, 193/1, 193/2.
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pravice iz obveznega zavarovanja - pravica do nadomestila za invalidnost - odškodninska terjatev - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavijo v upravnem postopku, pri čemer šele oblikovalna odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pravici do dajatve v breme pokojninske blagajne to pravico konstituira.
Navedena odločba (ali pravnomočna odločitev socialnega sodišča o pravici) je pravna podlaga za zmanjšanje sredstev pokojninske blagajne; obveznost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da jo upravičencu zagotovi, nastane z izvršljivostjo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravnomočno sodbo socialnega sodišča.
Subjektivni zastaralni rok za uveljavitev odškodninske terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova povrnitve škode zaradi izplačila nadomestila za invalidnost v okoliščinah primera ne more začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve v breme pokojninske blagajne.
predlog za dopustitev revizije - odmera sodne takse - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - pravno sredstvo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v primeru, ko je sodišče s sklepom določilo novo vrednost predmeta postopka in na podlagi tega izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse, pa tožeča stranka ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razloga, ker je nova vrednost predmeta določena previsoko, dopustno uveljavljati ta razlog v pritožbi zoper odločbo, s katero je bil zaključen postopek na prvi stopnji (npr. sklep o ustavitvi postopka)?
- Ali je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka učinkovito pravno sredstvo za izpodbijanje sklepa o določitvi prave vrednosti predmeta postopka?
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravno neutemeljeno opustili pravno presojo ravnanj tožeče stranke v času po nakupu z uporabo določbe četrtega in petega odstavka 243. člena OZ glede dolžnosti oškodovanca zmanjševati (ali izničevati) škodo?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - večje sodišče - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča
Okoliščina, da je direktor in družbenik tožeče stranke mož sodnice, ki funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Celju, sama po sebi ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju. Zgolj dejstvo, da imata obe sodišči sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj lahko poznajo, pa ob dejstvu, da ne gre za majhni sodišči, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073618
SPZ člen 142, 142/2.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - izvršilni naslov - pravni interes za vložitev tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno odreči pravni interes imetniku hipoteke za vložitev hipotekarne tožbe z argumentom, da izvršilni naslov že obstaja, v primeru, da imetnik pravice slednje ne more uveljavljati preko izvršilnega naslova?
pritožbeni razlogi - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev kazenskega zakona
Samostojnost in vrstni red izpodbojnih razlogov nista naključna, kajti če je brezhibno izveden kazenski postopek pogoj za preizkus pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, je pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pogoj za preizkus kršitev kazenskega zakona. Posledica takšnega razmerja med izpodbojnimi razlogi je, da naknadno določeni izpodbojni razlog nikoli ne more biti posledica predhodno določenega izpodbojnega razloga, ki če je podan, preizkus naknadnega izpodbojnega razloga izključuje.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ni pred odločitvijo o odškodnini sodišče dolžno preveriti, ali je oškodovanec postopal po 171. členu OZ, kar spada med njegove dolžnosti? Konkretno - ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj še niso nastale, dolžna ravnati kot vesten oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda zaradi eventuelno izostalih sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala? Ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje dolžna posel z B. voditi tako, kot ga je načrtovala predhodna uprava do avgusta 2008 in ali ga je bila dolžna voditi kot vesten in pošten gospodarstvenik?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Domnevne napake v vodenju postopka niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh napak namenjena pravna sredstva. Osebne okoliščine posameznega sodnika, o obstoju katerih špekulira predlagatelj, pa bi v primeru njihove utemeljenosti lahko pomenile zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki, usmerjeni zoper posamezni sodnici, čeprav je ena od njiju predsednica sodišča, zato ne utemeljujejo dvoma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - nova dejstva in dokazi v pritožb - prekluzija - psihične težave - neizkazane - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni upoštevalo pritožnikovih navedb, prvič podanih na glavni obravnavi, postopalo pravilno. Tega ne spremeni sklicevanje na šok, kot razlog za zamudo pri navajanju relevantnih dejstev, saj ga je pritožnik dokazoval izključno z lastno (zelo pavšalno) navedbo (šele) na glavni obravnavi, pred tem (niti ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, niti ob osebnem razgovoru, niti ob vložitvi tožbe v upravnem sporu) pa ni omenjal psihične stiske oziroma psihičnih zdravstvenih težav, ki naj bi jih imel in naj bi vplivale na njegovo zmožnost navajanja razlogov za mednarodno zaščito. Sklicevanje na psihično stanje prosilca mora biti izkazano na prepričljiv način in podkrepljeno z ustreznimi dokazi.
Temeljni pogoj, za izračun ocenjene vrednosti, ki temelji na predhodnih rednih potrebah iste vrste je, da je naročnik v preteklosti potrebe po naročilih iste vrste sploh imel.
Pritrditi je treba izhodišču zahteve za varstvo zakonitosti, da je bistvena posledica univerzalnega pravnega nasledstva, da prevzemni pravni subjekt postane pravni naslednik celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij subjektov, ki so se na takšen ali drugačen način vanj združili. Ni pa mogoče pritrditi stališču vložnice zahteve, da bi morala novonastala pravna oseba - A., v katero je bilo po sklepu Vlade RS spojenih 5 manjših centrov za socialno delo iz območja Gorenjske - ocenjevati svoje bodoče potrebe za leto 2019 na podlagi potreb za naročilo pisarniškega materiala in tonerjev, ki so jih v zadnjih 12 mesecih imeli posamični centri za socialno delo, ki zaradi spojitve v novo pravno osebo, ne obstajajo več. Univerzalno pravno nasledstvo namreč lahko zajema le tiste obveznosti, ki z ugasnitvijo posameznega pravnega subjekta oziroma nastankom nove pravne osebe še vedno obstajajo.
Novonastala pravna oseba kot univerzalni pravni naslednik je namreč dolžna uporabljati določila javnega naročanja od svoje ustanovitve dalje, ker zaporednih javnih naročil iste vrste že po naravi stvari pred tem ni mogla imeti.
Bodoča vrednost javnega naročila osebe javnega prava, ki je nastala z združitvijo posameznih javnopravnih subjektov, bo zaradi racionalizacije poslovanja utegnila biti bistveno drugačna/manjša, kot je bila v preteklem obdobju pri javnih naročnikih, ki so se združili v novo pravno osebo javnega prava.