ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo - nepremičnina - lega nepremičnine - katastrska občina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na nepremičnini druge dolžnice, ki ležita na območju Okrajnega sodišča v Škofji Loki, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
Sodišče druge stopnje je prezrlo, da je v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebovana delna zavrnitev tožbenega zahtevka. Ker je bilo zavrženje pritožbe zato procesno napačno, tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem druge stopnje ter poseženo je bilo v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 16, 16/1, 16/1-b, 16/1-c. ZPP člen 286b, 286b/1, 367b, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - odstrel rjavega medveda - zavrnitev izvedbe dokaza - izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - neizkazan odstop od sodne prakse - zavrženje predloga
Upravno sodišče je izvedbo dokaza z izvedencem zavrnilo na glavni obravnavi in svojo odločitev tudi obrazložilo, predlagatelj pa temu takrat ni ugovarjal. Ob tem predlagatelj ne navaja okoliščin, ki bi mu preprečevale, da bi zatrjevano kršitev uveljavljal takoj, ko je to bilo mogoče, torej prav na glavni obravnavi. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato predlagatelj glede uveljavljanja te procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) prekludiran (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato tudi v primeru, če bi se Vrhovno sodišče v (hipotetično dopuščeni) reviziji načeloma strinjalo s predlagateljem o nujnosti postavitve izvedenca, to ne bi moglo pripeljati do predlagateljevega uspeha v revizijskem postopku, saj uveljavljanje procesne kršitve, glede katere je revident prekludiran, lahko pripelje le do zavrnitve revizije. Predlagatelj tako za prvo zastavljeno vprašanje nima pravnega interesa, predlog glede tega vprašanja pa ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - zaposlitev stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu za delegacijo, ker je bila predlagateljica 28 let (do leta 2021) zaposlena tudi kot vodja urada na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče oziroma kjer je manjše število zaposlenih in je zato med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva, prav tako se s sodniki tudi osebno pozna in druži zasebno.
Sklep o ustavitvi postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.
Opozorilo je sicer ukrep inšpektorja kot oblastvenega organa, vendar ga inšpektor izreče med inšpekcijskim postopkom, če oceni, da je tak ukrep zadosten. Izrek opozorila torej ni obvezen, inšpektorjeva ocena zadostnosti tega ukrepa pa temelji na predpostavki, da se zavezanec zaveda protipravnosti svojega ravnanja in nujnosti odprave nepravilnosti, zaradi česar bo ravnanje v postavljenem roku verjetno uskladil z normativno zahtevanim. Opozorilo namreč nima pravne narave dokončne odločbe in nima pravnega učinka izvršljivosti kot ga ima ukrep, ki je zavezancu izrečen z odločbo. To mora inšpektor izdati, če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, saj mora v takem primeru ukrepe izreči z odločbo.
Zoper dokončne upravne akte, ki posegajo v pravni položaj zavezanca, je (ne glede na njihovo formalno obliko) vedno dopusten upravni spor, pri čemer dopustnost sodnega varstva zoper tak akt ni odvisna od tega, ali se zavezanec ravna v skladu z ukrepom, izrečenim s tem upravnim aktom.
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
Spora glede obravnavanega zahtevka med strankama ni več, saj sta vsa medsebojna sporna razmerja, tudi tista, ki so vezana na predmetni postopek, uredili izven konkretnega postopka. Udejanjanje ali vsaj želja po udejanjanju rezultata revizije, ki izboljšuje strankin pravni položaj, je bistveni vidik obstoja pravnega interesa. Obstoj pravnega interesa je odvisen od izpostavljenih okoliščin primera in ni predmet oziroma ne more biti predmet dogovora med strankama.
Možnost razvoja sodne prakse z obravnavo dopuščenih vprašanj ne generira revidentovega pravnega interesa za odločitev o reviziji.
obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - revizijski očitek brez razlogov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu sploh ne navaja, zakaj bi naj sodišče odločilo nezakonito. Umanjka torej natančna in konkretna navedba kršitve (očitek). Ne le, da se obrazložitev ne osredotoča na sporno vprašanje, obrazložitve sploh ni.
- Ali se je Upravno sodišče pri odločitvi o tožbi zoper odločbo Javnega sklada glede pridobitve štipendije Ad futura po 305. JR pravilno oprlo na določbo kasnejšega 317. JR, o čemer stranka ni imela pravice do izjave?
- Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da jasno in nedvoumno podana razlaga pomena določbe razpisa s strani dveh uradnih oseb Javnega sklada, s pooblastili za odločanje v postopku dodelitve štipendije Ad futura, med drugim tudi v konkretnem postopku predlagateljice, na katero se je predlagateljica zanesla, ne ustvarja pravno relevantnega legitimnega pričakovanja, da bo z navodilom skladno vodenje vodilo k skladnosti ravnanja z določbami predmetnega razpisa ter potegovanju za pridobitev pravice do štipendije Ad futura, ampak je zgolj informativne narave?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - stranka zaposlena na sodišču - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnica zaposlena na pristojnem sodišču, ki ustreza standardu majhnega sodišča, je tehten razlog za delegacijo, saj ta okoliščina lahko v očeh zunanjega opazovalca zbudi dvom v nepristranskost sojenja.
dopuščena revizija - podrejene obveznice - kondikcijska terjatev - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev revizije
Iz presoje sodišča, da je glavni pogodbeni pogoj nasprotoval načelu poštenja in vestnosti in je zato po takrat veljavnem drugem odstavku 23. člena ZVPot ničen, ne izhaja samodejno, da je bil pridobitelj že ob sklenitvi pravnega posla nepošten tudi v smislu 193. člena OZ. Nepoštenost pogodbenega pogoja po 24. členu ZVPot je mogoče ugotoviti tudi, če samo ravnanje ponudnika ni bilo nepošteno. Merilo dobre vere v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot je namreč objektivno. Dobra vera je kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne poda pojasnil v skladu s profesionalno skrbnostjo. Razlikovanje med nepravilno, pomanjkljivo ali zavajajočo pojasnilno dolžnostjo tako za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja po ZVPot ni pomembno. Drugače pa je pri presoji nepoštenosti pridobitelja po 193. členu OZ. Ta temelji na subjektivnem merilu, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00077709
ZUS-1 člen 34.
umik pritožbe - ustavitev postopka
V vlogi z dne 10. 2. 2024 je pritožnikova izjava, da v celoti umika tožbo in pritožbo, podana v času pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi, tj. pred pravnomočnostjo odločbe, izrecna, jasna in nedvoumna, zato je z zadevnim sklepom Vrhovno sodišče postopek ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00073515
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Ali je sodišče v konkretnem primeru pri uporabi prvega odstavka 5. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb materialnopravno pravilno napolnilo termin "oglaševanje prodaje"?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - odločanje brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sporno dejansko stanje - trditveno breme stranke - zavrnitev pritožbe
V situaciji, ko stranka sicer formalno uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar ob tem ne navaja nobene (pravno pomembne) dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, je načeloma možna tudi odločitev brez glavne obravnave.
Ker je pritožnik tudi v pritožbi samo pavšalno (brez navedbe razlogov) navedel, da naj bi bilo dejansko stanje med njim in toženko sporno, pri tem pa tudi tu ni navedel nobene (pravno pomembne) dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, opozoril pa ni niti na kakšne druge specifične okoliščine, ki bi ob nespornem dejanskem stanju zahtevale, da se mu omogoči izjavljanje na glavni obravnavi, po presoji Vrhovnega sodišča ni uspel ovreči, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo možnosti iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1.
ZMV-1 člen 25, 25/8, 49, 49/8. ZP-1 člen 27, 27/1, 156, 156-4.
stek prekrškov - pogoji za udeležbo v prometu - tehnični pregled - prometno dovoljenje - veljavnost prometnega dovoljenja - registracija vozila
Ker je opravljanje tehničnega pregleda v rokih, ki jih ZMV-1 ureja v svojem 49. členu, eden od pogojev za registracijo vozila, storilec z izpolnitvijo zakonskih znakov prekrška po osmem odstavku 49. člena ZMV-1, izpolni tudi zakonski znak prekrška po osmem odstavku 25. členu ZMV-1. Navedeno pa ne pomeni, da sta prekrška v odnosu konsumpcije.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnikove pavšalne navedbe, da mu bosta na Hrvaškem kršeni pravici do sodnega varstva in pravnega sredstva ter da bo brez obravnave prošnje odstranjen iz države, ostajajo na (pre)splošni ravni in brez navedbe podlag za take trditve. Zato se Vrhovno sodišče do njih ne more opredeliti. Nerazumljive pa so pritožbene navedbe o tem, da naj bi pritožnik "izkazal" člen 29(3) Uredbe Dublin III. Slednji se namreč nanaša na situaciji, ko je oseba predana pomotoma ali je bila odločitev o predaji razveljavljena po tem, ko je bila predaja izvedena. V obravnavanem primeru, ko pritožnikova predaja še ni bila izvedena, tako očitno ni uporabljiv.