KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004545
ZKP člen 372, 372/1-1, 383, 386, 392.KZ člen 145, 145/1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Pritožnik mora navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je dejansko stanje ugotovljeno zmotno, in navedbe obrazložiti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
ZKP člen 195, 201, 201/1-1, 201/3, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po tretjem odstavku 201. člena ZKP se kot posebna okoliščina iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi obdolženčeva kršitev ukrepov iz 195. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnica sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko, zlasti pri nasprotni stranki, vzbudi vtis pristranskosti, hkrati pa lahko negativno vpliva tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku, v katerem je kot stranka udeležena sodnica sicer po zakonu za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca - beseda strank - končna beseda oškodovanca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav ni izključeno, da oškodovanec, ki razpolaga z določenimi zahtevki procesne narave, to stori tudi v besedi strank, bi bilo mogoče sklepati na postopkovno kršitev, ki bi vplivala na zakonitost sodbe, če bi takšno upravičenje dejansko obstajalo in bi hkrati oškodovancu bilo na nezakonit način onemogočeno, da ga uveljavi.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - nepristranskost sodišča - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Stranka mora zahtevati izločitev sodnika takoj, ko zve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave, sicer je v svoji pravici prekludirana.
povrnitev nepremoženjske škode - izvensodna poravnava - predmet poravnave - bodoča škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova škoda - povrnitev nove škode
Oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino za tisto negmotno škodo, ki presega škodo, ki je bila znana ob sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari (203. členu v povezavi z 200. členom ZOR). "Dodatno" odškodnino je torej mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Gre za tako poslabšanje zdravstvene stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnik
Z izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
izpraznitev poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - opredeljenost dokaznega predloga
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
ZKP člen 148, 148/9, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Ugibanje sodišča, da policisti prstnih odtisov na nerazbiti steklenici, s katero je obsojenec zamahoval proti njim in jim grozil, niso iskali, je preuranjeno in pomeni nedovoljeno anticipacijo sodišča, ki je dokazni predlog zavrnilo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - zaslišanje prič - priviligirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Če oseba, ki je ali kasneje v postopku postane privilegirana priča, izven kazenskega ali predkazenskega postopka pripoveduje tretjim o obdolžencu oziroma dejanju, sodišče lahko opre sodbo na izpovedbo teh posrednih prič.
prodaja nepremičnine - predpogodba - ara - rok za sklenitev glavne pogodbe - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev dvojne are
Sporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - odstop od sodne prakse - upravičenec do denacionalizacije
Glede zatrjevanega pomembnega pravnega vprašanja oz. odstopa od sodne prakse sodišče ugotavlja, da je v zadevi, na katero se sklicujeta revidentki, bilo presojano izpolnjevanje pogojev za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in ne na določitev upravičencev za denacionalizacijo, tako da zatrjevani odstop od sodne prakse ni izkazan. Zatrjevanih zelo hudih posledic za stranko pa revidentki zgolj s pavšalnimi navedbami nista izkazali.
inšpekcijsko nadzorstvo - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - rušenje objekta - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revident, ki navaja samo, da gre za vprašanje, kaj je mansarda, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.