STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011601
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.SZ člen 2, 2/2, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 4, 4/3, 118, 181.ZPP člen 318, 318/1-3, 371, 380, 380/1.
najemna pogodba za stanovanje - višina najemnine - profitna in neprofitna najemnina - načelo enake vrednosti dajatev - spremenjene okoliščine - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam okoliščin ter njihova nepričakovanost - spremembe neprofitne najemnine - ponudba pravične prilagoditve pogodbenih pogojev - oblikovalna tožba - garaža
Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin gre za oblikovalno tožbo, ki ni podvržena zastaranju, s katero se udejanja oblikovalno upravičenje, oblikovalna pravica materialnega prava, ki prav tako ne more zastarati.
Neprofitna najemnina je zakonska kategorija, njene elemente oziroma parametre določa zakon. Ob ugotovitvah, da je konkretna pogodbena najemnina za 226 % oziroma po sprejetju aneksa za 77 % presegala neprofitno najemnino in da je sedaj od nje skoraj trikrat manjša, po presoji revizijskega sodišča obstojijo spremenjene okoliščine.
Kot skrben gospodarstvenik se je tožeča stranka z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksa ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Individualni del (garaža) zaradi pripadnosti posameznemu delu (stanovanju) in dejstva, da je bil najem garaže sklenjen z aneksom k najemni pogodbi, deli usodo stanovanja.
Ponudbo pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev iz četrtega odstavka 112. člena OZ mora nasprotna stranka zahtevati z nasprotnim tožbenim zahtevkom.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 236, 285, 302, 302/3, 339, 339/2-14, 371.ZZZDR člen 59, 59/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - navidezna pogodba - slamnati kupec - formalni pravni viri - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - ponovno zaslišanje priče - - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo
Res je, da niti OZ niti ZOR, ne vsebujeta določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe s slamnatim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. To pa pomeni, da sodbi nižjih sodišč ne temeljita na formalnih pravnih virih. Formalni pravni vir za rešitev spornega razmerja so namreč vse tiste določbe v zgoraj omenjenih zakonih, ki urejajo pogodbena razmerja. Povedano drugače, pogodba s slamnatim kupcem ne predstavlja nič drugega kot dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca, ki ne more ali ne želi nastopati kot kupec), ki ju je sodna praksa in teorija združila v enoten pojem.
zastaranje - neupravičena pridobitev - začetek teka zastaralnega roka - terjatev iz naslova neupravičenega odjema plina
Po nedovoljeni odčepitvi notranje plinske instalacije in neupravičenem odjemu plina začne teči petletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve dobavitelja plina dan po tem, ko je izvedel za protipravno ravnanje odjemalca plina.
ZDen člen 51, 51/1, 88, 88/2. ZUP (1986) člen 144. ZUS-1 člen 94, 94/2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zavezanec za vrnitev stvari – predhodno vprašanje – ničnost razpolaganja - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivne narave.
V skladu z načelom avtonomije volje sta pogodbeni stranki določili tožničine pravice, če pravna prednica ne bi izpolnila svojih obveznosti - da zahteva vrnitev tistega, kar je dala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0011401
ZOR člen 70, 70/1, 73, 103, 455. ZTLR člen 3, 28.
dvakratna prodaja - priposestvovanje
Dobroverna posest lahko konkurira vpisu v zemljiško knjigo zgolj izjemoma, ker posega v načelo konstitutivnosti vpisa v zemljiško knjigo, vanj pa je mogoče poseči le zaradi varstva močnejšega interesa. To pa je lahko le dobroverna posest prvega kupca proti slabovernemu drugemu, kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo; gre torej za primere, ko se drugi kupec vpiše v zemljiško knjigo pred prvim kupcem in ko zato prvi kupec proti drugemu kupcu uveljavlja svojo močnejšo pravico iz prve pogodbe (primerjaj 3. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR; tako tudi sodba II Ips 83/93).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - izvedenstvo - mnenje, pridobljeno izven postopka - prosta presoja dokazov
Čeprav je bila izdelava mnenja izvedencu zaupana izven kazenskega postopka in njegovo mnenje ni izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča, pa je njegovo mnenje dokaz, ki ga v kazenskem postopku sodišče lahko uporabi in nanj opre sodbo.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena OZ, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z gradbenega odra - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Dolžnost tožnikovih predpostavljenih je bila, da pred začetkom dela preverijo, ali gradbeni oder ustreza predpisom. Ker to ni bilo storjeno, preozek oder pa je v vzročni zvezi s tožnikovim padcem, zadeva toženo stranko odgovornost za nastalo škodo. Vendar pa je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da je dolžnost vsakega delavca, da skrbi za lastno varnost in opravlja delo tako, da njegovo življenje ali zdravje ni ogroženo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004586
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4.URS člen 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje
Pred uveljavitvijo novega Kazenskega zakonika je bilo izjemoma mogoče ugotoviti obstoj nadaljevanega kaznivega dejanja, ko je šlo za več kaznivih dejanj zoper osebo ali osebnostno vrednoto takrat, ko so bili posamezni fakti storjeni na škodo istega oškodovanca.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3, 3/1-a, 3/2-2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
V obravnavani zadevi je toženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola kršil svojo pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe in zato izgubil svoje zavarovalne pravice, kot je to določeno v točki a) prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-95.
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.SZ člen 2, 2/2, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 4, 4/3, 118, 181. ZPPčlen 339, 339/2-14.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - razveza najemne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke spremenjenih okoliščin - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam razmer ter njihova nepričakovanost - sprememba neprofitne najemnine - načelo enakovrednosti dajatev - ponudba pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev - oblikovalna tožba - aneks k najemni pogodbi - garaža - individualni del - stanovanje
Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin gre za oblikovalno tožbo, ki ni podvržena zastaranju, s katero se udejanja oblikovalno upravičenje, oblikovalna pravica materialnega prava, ki prav tako ne more zastarati.
Spremenjene okoliščine so lahko podane tudi v primeru, ko je zaradi različnih razlogov pri sklepanju pogodbe podana delna neenakovrednost dajatev in je najemnina nižja od primerne tržne najemnine, vendar se s potekom časa ta začetna neenakovrednost še poveča, in to do takšne mere, da je izpolnjen standard spremenjenih okoliščin.
Neprofitna najemnina je zakonska kategorija, njene elemente oziroma parametre določa zakon.
Kot skrben gospodarstvenik se je tožeča stranka z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksom ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Ponudba pravične prilagoditve bi narekovala pravično upoštevanje sprememb neprofitne najemnine, saj so ravno te spremembe bistven element nastanka spremenjenih okoliščin.
Individualni del (garaža) zaradi pripadnosti posameznemu delu (stanovanju) in ob upoštevanju dejstva, da je bil najem garaže sklenjen z aneksom k najemni pogodbi, deli usodo stanovanja.
pripor - sklep o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - pravice obrambe - neogibnost pripora
Ob visoki stopnji verjetnosti, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, tudi podatek o tem, da se nahaja še v drugih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma podobnih kaznivih dejanj, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o ponovitveni nevarnosti.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi upoštevalo kazen, določeno obsojencu s pogojno obsodbo, ki je bila preklicana, je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon iz 5. točke 372. člena ZKP.
skupno premoženje zakoncev - stvarnopravni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - civilna delitev - prodaja nepremičnine v izvršbi - soglasje zakonca - vrednost nepremičnine - odsvojitev premoženja - uveljavljanje identične terjatve v tožbi in nasprotni tožbi - pobot - obligacijski zahtevek - sojenje v mejah tožbenega zahtevka - litispendenca
Medtem ko neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, pa prenehanje lastninske pravice ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem, izraženih v denarju.
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja ali je ta prodan v izvršilnem postopku, spor razvezanih zakoncev ne izgubi pravne narave spornega razmerja, ki ima materialnopravno podlago v prvem odstavku 58. in 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
ZGO člen 33a, 33a/2. ZUN člen 54, 54/2.ZZdrI člen 2.
enotno dovoljenje za gradnjo baznih postaj - soglasje pristojnih organov - soglasje zdravstvenega inšpektorata - strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja - sevanja mobilne telefonije
V obravnavani zadevi je pomembno dejstvo, da so bila k dokumentaciji dana vsa zahtevana soglasja. Soglasodajalci so dolžni varovati v splošnem interesu s predpisi varovane dobrine do meje, predpisane z normativi. Upravni organi morajo pri odločanju o teh posegih, v okviru svojih pooblastil, po uradni dolžnosti preverjati, ali je predvidena gradnja po veljavnih predpisih mogoča in pod kakšnimi pogoji. Pri tem pa niso pristojni v postopku izdaje upravnega dovoljenja teh soglasij tudi preverjati.