Ugotovitev, na katerem delovnem mestu je bila tožnica razporejena ob prenehanju delovnega razmerja, je dejanska ugotovitev. Z nestrinjanjem z dejanskimi ugotovitvami oziroma dokazno oceno sodišča o tem, tožeča stranka ne more utemeljevati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Čeprav ne gre za obsodbe za istovrstna kazniva dejanja, so podatki o prejšnjih obsodbah lahko podlaga za oceno obstoja pripornega razloga, saj kažejo na način osumljenčevega življenja oziroma njegove osebne lastnosti.
Ker so hišniška stanovanja po samem zakonu postala solastnina solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš, niso mogla biti predmet odkupa po 117. členu SZ. Odločitev sodišč, da je predmet obravnavane pogodbe, t.j. prenos lastninske pravice na hišniškem stanovanju na podlagi določb Stanovanjskega zakona o lastninjenju stanovanj v družbeni lastnini, nedopusten in da je zato pogodba nična, je pravilna.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninjenje - pravica uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo
Skladno z načelom dispozitivnosti sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Če sodišče to načelo krši in odloči ultra ali extra petitum, zagreši relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta se je primerila sodišču druge stopnje, ko je sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je zahtevku na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine ugodilo, spremenilo in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki izstaviti listino, sposobno za vknjižbo (le) pravice uporabe, čeprav tožeča stranka tega ni zahtevala.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - videonadzor - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče ni posebej preverjalo veljavnosti licence varnostne službe, ki upravlja z video nadzornim sistemom, pa je zakonitost video nadzora presojalo in ugotovilo, da se je izvrševal skladno z ZZasV. Zato navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da ni dokazano, da je varnostna služba za upravljanje z varnostnimi kamerami imela potrebno licenco, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih
V postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uveljavljane procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sklicevanje na različne razlage sodb iz prvega in drugega sojenja o določenih deležih na skupnem premoženju je zgrešeno zato, ker si toženec napačno razlaga, da je bilo v prvem sojenje o dokazih že pravnomočno odločeno.
načelo kontradiktornosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - možnost izjave v postopku - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja navedb pritožbe - odločitev o kazenski sankciji - odločitev o stroških postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je obsojencu in njegovemu zagovorniku v pritožbenem postopku bila zagotovljena možnost, da se pred odločanjem senata seznanita s pisnim predlogom državnega tožilca in se glede njega tudi izjavita, je višje sodišče zadostilo načelu kontradiktornosti, čeprav je ocenilo, da navzočnost strank na seji pritožbenega senata ni potrebna in ju torej na sejo ni vabilo.
ZKP člen 329, 329/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi - sodni izvedenec - zastaranje kazenskega pregona - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko sta se obe sodišči obrazloženo opredelili do dokaznega predloga obrambe, je sodišče zadostilo kriterijem ustavno-sodne presoje in ni kršilo obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004617
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234a.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.
Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija – vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva - dovoljenost revizije – spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev
Kadar cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene ene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Za presojo oškodovančeve (ne)poštenosti v smislu 216. člena ZOR ni nujno bistven časovni trenutek, ko je bil slednji dejansko obveščen o vložitvi izrednega pravnega sredstva, temveč je lahko (glede na okoliščine konkretnega primera) odločitev trenutek, ko bi oškodovanec o tem moral biti obveščen.
Ne vrača se (le) denar, ki ga oškodovanec v dobri veri porabi z ravnanjem, ki pri njem sicer ni običajno in ga brez prisojenega zneska ne bi opravil.
odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu
Žlica nakladalnega stroja, v kateri se je nahajal lateks, je bila le približno en meter od tal, prekriti jo je bilo treba s folijo in ustrezno obtežiti. Iz takšne dejavnosti, ki je preprosta in enostavna, ne sledi povečana nevarnost za življenje in zdravje, čeprav se je opravljala med sunki vetra pred poletno nevihto. Zato pri presoji odgovornosti tožene stranke ni mogoče uporabiti določbe 149. člena OZ o domnevi vzročnosti.
ZUS člen 15, 16, 36, 36/1, 51, 51/2.ZPP člen 278, 318. ZPD člen 5, 5/2-5, 11, 11/1, 55, 55/3. ZDavP člen 15, 39. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21/1-9, 21/1-12, 21/1-14.
izvedba dokazov - primerna uporaba ZPP - zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - nevročitev odgovora na tožbo - reprodukcijski material - nenamenska uporaba - prometni davek - pogojna oprostitev - kooperacijska pogodba - odpis proizvodov - vodenje evidenc - potni nalog - obračun potnih stroškov - verodostojnost - izpisek kontnih kartic - kalo
Če vrhovno sodišče s sklepom vrne spor v novo odločanje sodišču prve stopnje, to ne pomeni, da mora to izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala stranka, ampak ima po ZUS pooblastilo, da izvede tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev. V ZUS je odgovor na tožbo urejen drugače kot v ZPP, zato v upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe na podlagi ZPP tudi, če odgovor na tožbo ni obrazložen. Nevročitev odgovora na tožbo, katerega vsebina je le pavšalna, ni kršitev načela kontradiktornosti postopka. Odpis proizvodov in reprodukcijskega materiala je brez plačila davka mogoč le za tisti material, ki je dejansko uporabljen v proizvodnji. Zato mora kupec blaga, ki je bil oproščen prometnega davka, na podlagi izjave voditi evidenco tega blaga. Ni namreč mogoče odpisati blaga kar na podlagi normativov, ne da bi bil ugotovljen dejanski kalo. Potni nalog ni verodostojna računovodska listina, ampak nalog za izvedbo, zato pa so obračuni potnih stroškov temelj za knjiženje, vendar le, če so neoporečni po vsebinski, računski in formalni plati.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – poziv upravičencem – objava poziva – cenitev – stroški upravnega postopka – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
ZOR člen 300, 300/3, 361. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/3.
kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - odškodninska terjatev
Toženec začetek teka zastaranja odškodninske terjatve proti njemu nepravilno povezuje z začetkom teka zastaranja odškodninske terjatve oškodovanca - svojega sopotnika proti zavarovalnici, proti kateri je oškodovanec na podlagi obveznega zavarovanja vložil direktno tožbo. Obe terjatvi se le delno prekrivata, vendar nista odvisni od enakih pogojev, ne nastaneta istočasno in sta različni tudi po višini. Pravica zavarovalnice zahtevati od odgovorne osebe plačilo (dela) izplačane odškodnine nastane le, če so izpolnjeni v zakonu ali zavarovalni pogodbi določeni pogoji, ne pa v vsakem primeru. Poleg tega njena terjatev nastane le, če in ko izplača odškodnino oškodovancu.