Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – tožba – pravni interes – poseg v ustavne pravice
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da je vrednost spornega predmeta enaka nič, zato toženkina revizija v tem delu ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.
Glede zatrjevanj, da sta nižji sodišči nepravilno ločevali odločitvi po tožbi in nasprotni tožbi, saj gre za en življenjski dogodek, pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da gre za dve samostojni dajatveni tožbi glede terjatev, ki bi se sicer lahko pobotali. Ali bo do pobotanja dejansko prišlo, pa je odvisno od ravnanja strank po koncu pravdnega postopka. Nižji sodišči bi namreč ravnali napačno, če bi zavrnili zahtevek do višine pobotanja ter tožbi ugodili le za preostanek terjatve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004476
ZKP člen 236, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - oškodovanec - goljufija - priviligirana priča - soobdolženec - upravičeni tožilec - pomočnik državnega tožilca - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ je dokončano, ko druga oseba nekaj stori ali opusti, bodisi v škodo svojega ali tujega premoženja, pri čemer ni nujno, da je zapeljana oseba identična z oškodovancem.
privatizacija stanovanj - zahteva za odkup stanovanja - prekluzivni rok za vložitev zahteve za odkup
Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa po določbi 117. člena SZ. Pritrditi je stališču pritožbenega sodišča, da je dveletni rok iz 123. člena SZ, v katerem je bilo treba vložiti takšno zahtevo, prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni bilo mogoče podaljšati, četudi bi bile podane okoliščine, ki bi posameznemu upravičencu otežile ali celo preprečile uveljavitev njegove pravice do odkupa.
Revizijo je dopustno dopolniti le, če o njej še ni bilo odločeno ter v okviru roka za njeno vložitev. Kasneje vloženo dopolnitev revizije sodišče zavrže kot prepozno.
ZUP člen 87, 87/3.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82, 82/2.
pravočasnost tožbe - vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje
Glede na določbo 87. člena ZUP se šteje, da je bila tožnici sporna odločba tožene stranke glede denacionalizacije vročena 4.11.2000 (po poteku 15-dnevnega roka po tem, ko ji je vročevalec dne 19.10.2000 pustil sporočilo o došli pošiljki in možnosti njenega prevzema), ne pa 19.4.2007 in da je zato njena tožba zoper navedeno odločbo, vložena dne 11.5.2007, prepozna. Na drugačno odločitev v tej stvari tožničino zatrjevanje, da odločbe dejansko ni prejela vse do 19.4.2007, ne more vplivati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 82, 82/1.ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.
posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti – dopustnost pritožbe – primerna uporaba ZPP
ZUS-1 v 1. odstavku 82. člena določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da je pritožba zoper sklep dovoljena le v primeru, če je to določeno z ZUS-1. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.
gradbeništvo – legalizacija posega – gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj prvostopenjski upravni organ sploh ni ugotavljal, kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnika in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine - strah odškodnina za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo – ustreznost primerjalnih zadev
Revizijsko sodišče se je ukvarjalo z vprašanji o obeh elementih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode, o razmerju med prisojo za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo in o ustreznosti primerov, ki jih revidenti ponujajo za primerjavo.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - posredni oškodovanci - povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniški pregled nabornika - samomor vojaka med služenjem vojaškega roka - opustitev zdravljenja - protipravnost ravnanja - solidarna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Glede na konkretne okoliščine primera je upravičen očitek prvi toženi stranki, da pregleda nabornika ni opravila tako kot bi morala in da je posledično odgovorna za nastalo škodo, saj je tragični dogodek izzvalo prav prilagajanje na vojaško življenje, ki je bilo za pokojnega težje.
Zagotovljena mora biti informiranost zdravnikov in sester o celovitem zdravstvenem stanju pacienta, tako da je temu zagotovljena celovita zdravstvena oskrba s potrebno stopnjo nadzora.
ZUS člen 92.ZPDZC člen 5, 7, 8.ZID člen 117, 117/1.ZUP člen 213, 213/2, 251.
ukrep inšpektorja za delo – zaposlovanje na črno
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1.
služnost - služnost rabe - pridobitni način - vknjižba v zemljiško knjigo
481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks
Ker je tožnica ugovarjala nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
Za nično ni mogoče izreči odločbe, ki ni bila izdana in ki zaradi neizdaje ni začela pravno učinkovati. Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki. Ker je izterjava sodnih taks zastarala, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks, zato se taka pritožba kot nedovoljena zavrže.
Pogodbeni izjavi volje z notarsko overjenim podpisom ni mogoče oporekati zgolj s trditvijo (in dokazovanjem), da je podpis na pogodbi ponaredek. Overitev podpisa po notarju namreč pomeni, da je podpis na pogodbi pristen. Potrebno je tudi zatrjevati (in dokazovati) nepravilnost in neutemeljenost notarjeve potrditve podpisa.
Stranki ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, saj prvostopenjsko sodišče res ni formalno zavrnilo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca grafologa, ga pa je zavrnilo vsebinsko z obrazložitvijo, da podpis ne more biti falsifikat, ker je podpis prodajalca overjen po notarki.