Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
razpravno načelo - trditveno breme - obstoj dejstva - naknadna odobritev pogodbe o delu - poslovodstvo brez pooblastila
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. V pravdi ni bila postavljena trditev, da je toženka odobrila pravni posel (nasprotno: tožnik je vseskozi trdil, da je L. imel veljavno pooblastilo, ta trditev pa naknadno odobritev logično izključuje) in zato tudi sodišče pravilno tega dejstva ni ugotavljalo.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine - strah odškodnina za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo – ustreznost primerjalnih zadev
Revizijsko sodišče se je ukvarjalo z vprašanji o obeh elementih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode, o razmerju med prisojo za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo in o ustreznosti primerov, ki jih revidenti ponujajo za primerjavo.
CZ člen 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave – načelo zaslišanja stranke
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke, niso pravno pomembni. V obnovi po uradni dolžnosti se razmerje med organom in stranko vzpostavi s sklepom o obnovi, zato bo tožeča stranka šele v obnovljenem postopku imela vse pravice, ki jih strankam zagotavlja ZUP.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – tožba – pravni interes – poseg v ustavne pravice
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
ZZZDR člen 103, 103/1, 105a, 105a/2, 123, 129, 129a, 131, 131a, 131c.ZPP člen 216, 370, 370/3.
razmerja med starši in otroki – preživljanje otoka – določitev višine preživnine po prostem preudarku – začetek obveznosti za plačilo preživnine – oblika preživljanja – preživljanje v denarju – preživljanje na drugi način – darilo
Pravilo iz 216. člena ZPP pomeni poseben način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev, ki ostanejo dejstva, ne glede na to, ali so ugotovljena s pomočjo dokazov ali z uporabo 216. člena ZPP.
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo v tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve zahteve. Če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživljanje lahko daje tudi na drug način.
gradbeništvo – legalizacija posega – gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj prvostopenjski upravni organ sploh ni ugotavljal, kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnika in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - razlogi ta revizijo - ura škodnega dogodka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je, da v sodbah sodišč prve in druge stopnje ni natančne opredelitve o uri škodnega dogodka, vendar to ni odločilno dejstvo v pomenu določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP spričo v postopku z revizijo neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), da je v noči s 30.8. na 31.8.1986 tožnika zvlekel iz lokala po predhodnem prepiru z njim prav toženec.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2.ZPP člen 42, 42/1.
carine - obnova postopka - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pravica,izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - združitev revizijskih postopkov
Spor o dovoljenosti obnove postopka obračuna carinskih dajatev, v katerem je carinski organ odločil le o dovolitvi in obsegu obnove carinskega postopka, ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
ZOR člen 154, 154/1, 714, 714/1, 751, 751/3.ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev škode - pogin živali - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - skrbnost strokovnjaka – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi - pritožbene novote – ustreznost trditvene podlage – prehod dokaznega bremena
Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago in dokaze, iz katerih izhaja, da je tožena stranka kršila pravila dolžne skrbnosti in ravnanja in je zato dokazno breme (v smeri razbremenitve odgovornosti) že prešlo na toženo stranko.
Za nično ni mogoče izreči odločbe, ki ni bila izdana in ki zaradi neizdaje ni začela pravno učinkovati. Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki. Ker je izterjava sodnih taks zastarala, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks, zato se taka pritožba kot nedovoljena zavrže.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – poškodba pri delu na rezkalnem stroju – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Ne more biti sicer spora o tem, da je tožnik za nastalo škodo soodgovoren (je dolgoletni mizar, opravil pa je tudi preizkus znanja iz varstva pri delu in vedel, da je pri delu z rezkalnim strojem treba uporabiti varovalno okovje), vendar pa je pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti, ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen nadzor glede dejanske uporabe varnostne naprave, treba primarno izhajati iz ugotovljene objektivne odgovornosti tožene stranke zaradi opravljanja nevarne dejavnosti.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks sodišče presoja dejansko stanje ob vsaki vlogi posebej, glede na navedbe in dokazila, ki jih stranka predloži. Vsakokratni primer je treba obravnavati ločeno glede na navedbe stranke, predložena dokazila ter glede na konkretno višino sodnih taks.
odgovornost za škodo, nastalo pri uporabi javnega dobra – pasivna legitimacija - upravljalec javnega dobra – odgovornost cestnega podjetja – posipanje poledenelega cestišča - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo je upravljalec javnega dobra, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar pa mora ustrezno obrazložiti.
neupravičena pridobitev - verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba solastne stvari – solastninska pravica na nepremičnini – višina prikrajšanja - nadomestitev koristi – prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Ne gre za kršitev načela uporabe sorazmernega dela solastne nepremičnine, če solastnik s prostovoljno odsotnostjo privoli v neuporabo in s tem v prikrajšanje.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 70, 70/3.ZUP člen 3, 3/2, 274, 275, 275/1.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje – dolžnost predložitve ekspertnega mnenja
Za določitev strank in stranskega udeleženca se v obravnavanem primeru uporablja ZGO-1 kot specialni predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka.
enotno dovoljenje za gradnjo – skladnost z lokacijsko dokumentacijo in prostorsko ureditvenimi pogoji
V postopku zaradi izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo se ugotavlja skladnost predvidenega posega s pogoji lokacijske dokumentacije in prostorsko ureditvenimi pogoji. Ob ugotovitvi, da je poseg v prostor skladen s temi pogoji, na odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnika na inšpekcijsko odločbo, ki je bila izdana investitorju že pred izdajo dovoljenja za gradnjo v drugem postopku na drugi dejanski in pravni podlagi.