zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenec za vložitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti v postopku o prekršku lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, ne pa tudi storilec prekrška.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154.OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca – nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije – razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker tožeča stranka odločitvi tožene stranke z dne 21.5.1999 o razporeditvi k novemu delodajalcu kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, je ta postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna že z iztekom roka za vložitev ugovora. Tožeča stranka tudi ni dokazala svojih trditev, da ji je tožena stranka zagotovila sklenitev delovnega razmerja pri nesolidnemu delodajalcu. Toženi stranki v zvezi z odločitvijo z dne 21.5.1999 tako ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
razlaga pogodbe - kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu - rok plačila - plačilo pod odložnim pogojem - neizpolnitev pogoja
Pogodbena določba, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Sodišče lahko kljub prekinitvi postopka odloči o stvari, če so bila predhodno v postopku opravljena vsa procesna dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Vzrok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil zgolj ugotovljeni nesorazmerno visok inventurni manjko, temveč ugotovitve o tožničini nesposobnosti za vodenje prodajalne, do katerih je tožena stranka prišla pri razčiščevanju razlogov za nastanek inventurnega manjka.
Ker dopolnjena pokojninska doba ne dosega tretjine razdobja med dopolnjenim dvajsetim letom tožnikove starosti in njegovo starostjo ob nastanku invalidnosti, sodišče pravilno ni ugodilo tožbenemu zahtevku za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Revizija v zvezi z odločitvijo o zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, ne da bi revident vložil revizijo tudi proti odločitvi o glavni terjatvi, ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Ker je tožnik v nastali krizni situaciji ravnal tako, kot je glede na lastne izkušnje ocenil, da je najustrezneje, ni bila podana njegova huda malomarnost za očitano kršitev in nastalo škodo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Revizijsko sodišče sicer ne more in ne sme poseči v dokazno oceno oziroma presojati o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), vendar mora biti dejanska ocena sodišča obrazložena, upoštevajoč vsaj minimalne standarde obrazložitve dokazne presoje oziroma razlogov za takšno presojo, posebej, če je za oblikovanje te ocene potrebno upoštevati več dejstev in če pri tem iz posameznih izvedenih dokazov izhaja, da med njimi obstajajo nasprotja.
Opredelitev sodišča, da se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi v januarju 2005, sama po sebi ne zadošča za presojo, da je bila odpoved res podana v 30-dnevnem roku, saj je do odpovedi prišlo dne 16.2.2005. Glede na to za odločitev ni bistveno le, da je tožena stranka odločitev o prenehanju potreb tožnikovega dela sprejela (enkrat) v januarju 2005, temveč kdaj točno tega meseca je bila takšna odločitev sprejeta oziroma glede na opredelitev petega odstavka 88. člena ZDR, kdaj se je seznanila z datumom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je ta razlog dejansko nastal.
Ker naknadno izplačilo, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ni bilo izplačano v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, ga ni mogoče šteti za plačo in všteti v pokojninsko osnovo.
Materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo z odločbo tožene stranke v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 242.ZZZPB člen 1, 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prehodne in končne določbe ZDR
Med zakoni ne velja načelo hierarhičnosti, zato je ZDR lahko za določeno časovno obdobje posegel v vsebino ZZZPB tako, da ni priznal nadomestila med brezposelnostjo, če je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.
V sodnem postopku ugotovljena napačna uporaba materialnega prava pri izreku disciplinskih ukrepov ter posledična pravnomočna sprememba in razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke, se sama po sebi ne šteje za protipravni škodni dogodek v smislu ene od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo. Tako sankcionirano zmotno uporabo materialnega prava bi bilo le tedaj mogoče opredeliti tudi kot podlago za odškodninsko odgovornost za negmotno škodo, če bi bila zmotna uporaba prava v disciplinski odločbi posledica bodisi naklepnega ravnanja tožene stranke bodisi njenega tako skrajno nevestnega ravnanja, da bi se morala tožena stranka že ob sprejemu odločbe zavedati, da bo z njeno izdajo tožeči stranki najverjetneje neupravičeno povzročila škodo.
ZDR člen 127. SKPgd člen 46. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 46.
dodatek zaradi neugodnih vplivov okolja - kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da ovrednoti posamezna delovna mesta in da zanje določi zahteve ter temu ustrezne plačilne razrede in količnike za obračun plač.
Tožnik do dodatka zaradi vplivov okolja ni upravičen, ker kolektivna pogodba tožene stranke izrecno ugotavlja, da pri toženi stranki ne obstajajo okoliščine, ki bi bile lahko podlaga za izplačilo tega dodatka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupoštevanje navodil delodajalca - prepoved škodljivega ravnanja - vestno opravljanje dela
Zapuščanje delovnega mesta brez odobritve, uporabo službenega vozila brez odobritve in napačno izstavljen obračun je sodišče utemeljeno štelo za kršitve delovnih obveznosti, ki izhajajo iz določb 31. člena (dolžnost vestnega opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi), 32. člena (dolžnost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - daljši odpovedni rok
Za razliko od izredne odpovedi delodajalca, kjer je kot pogoj za takšno odpoved izrecno določeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), zakon v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga določa odpovedni rok. Po četrtem odstavku 92. člena ZDR je v primeru odpovedi delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca določen le minimalni odpovedni rok 30 dni. Določitev daljšega roka zato ni v nasprotju z zakonom in ni v škodo delavcu, posebej v okoliščinah tega primera, ki jih je obširno utemeljilo že sodišče druge stopnje.
ZDSS-1 člen 31, 41.ZPP člen 377. ZDR (1990) člen 90. ZTPDR člen 58.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Spor o pogojnem izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni niti premoženjski delovni spor niti spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, kot so ti spori opredeljeni v 41. členu ZDSS-1. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki je bil pogojno odložen, in delavcu izrečen na podlagi določb ZDR/90 in ZTPDR, ki sta že prenehala veljati, ne pomeni dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zaradi njega dejanski obstoj delavčevega delovnega razmerja ni bil prizadet, če delavec v pogojni dobi ni storil nove hujše kršitve delovnih obveznosti.