KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004476
ZKP člen 236, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - oškodovanec - goljufija - priviligirana priča - soobdolženec - upravičeni tožilec - pomočnik državnega tožilca - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ je dokončano, ko druga oseba nekaj stori ali opusti, bodisi v škodo svojega ali tujega premoženja, pri čemer ni nujno, da je zapeljana oseba identična z oškodovancem.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks
Ker je tožnica ugovarjala nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004431
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/1, 424/2, 427.KZ člen 134.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – beneficium cohaesionis opis dejanja - huda telesna poškodba
Pritožbi priloženo izvedensko mnenje, ki ga je priskrbela obramba, je šteti kot strokovno mnenje, ki po vsebini dopolnjuje pritožbene razloge v odločilnih dejstvih in predstavlja zavračanje izvedenskih mnenj, na katerih temelji sodba.
sodne takse - absolutno zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker je taksna obveznost za tožbo nastala dne 28.10.2003, ko je bila tožba poslana priporočeno po pošti, je nastopilo absolutno zastaranje s pretekom dne 28.10.2007.
ZUS člen 92.ZPDZC člen 5, 7, 8.ZID člen 117, 117/1.ZUP člen 213, 213/2, 251.
ukrep inšpektorja za delo – zaposlovanje na črno
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
Pogodbeni izjavi volje z notarsko overjenim podpisom ni mogoče oporekati zgolj s trditvijo (in dokazovanjem), da je podpis na pogodbi ponaredek. Overitev podpisa po notarju namreč pomeni, da je podpis na pogodbi pristen. Potrebno je tudi zatrjevati (in dokazovati) nepravilnost in neutemeljenost notarjeve potrditve podpisa.
Stranki ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, saj prvostopenjsko sodišče res ni formalno zavrnilo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca grafologa, ga pa je zavrnilo vsebinsko z obrazložitvijo, da podpis ne more biti falsifikat, ker je podpis prodajalca overjen po notarki.
služnost - služnost rabe - pridobitni način - vknjižba v zemljiško knjigo
481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 82, 82/1.ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.
posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti – dopustnost pritožbe – primerna uporaba ZPP
ZUS-1 v 1. odstavku 82. člena določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da je pritožba zoper sklep dovoljena le v primeru, če je to določeno z ZUS-1. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.
URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3, 16.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
pogodba o medomrežni povezavi – določitev cene medomrežnih povezav z odločbo ministra – zakonitost podzakonskega predpisa
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo. Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka 14. člena Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, tudi niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra o obvezni sklenitvi pogodbe in določitvi cen medomrežnih povezav.
azil - mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejanja preganjanja
Spor tožnika na volišču z osebo nasprotne stranke in dejstvo, da je imela tožnica zaradi obeska v obliki križa težave pri zdravniku, ne ustrezajo lastnostim dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ oziroma 1.A člena Ženevske konvencije.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Življenjska skupnost pravdnih strank je prenehala v decembru 1991 in ni bila več vzpostavljena, njuni stiki po tem obdobju pa po jasnih razlogih prvostopenjskega sodišča tudi niso več imeli izvenzakonski skupnosti ustrezne vsebine. Zato v februarju 1992 kupljeno stanovanje ni skupno premoženje, saj ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Sklep po 355. členu ZPP, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti izrecno opredeljena v tožbenem zahtevku ali izreku sodbe. V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost.
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da je vrednost spornega predmeta enaka nič, zato toženkina revizija v tem delu ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.
Glede zatrjevanj, da sta nižji sodišči nepravilno ločevali odločitvi po tožbi in nasprotni tožbi, saj gre za en življenjski dogodek, pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da gre za dve samostojni dajatveni tožbi glede terjatev, ki bi se sicer lahko pobotali. Ali bo do pobotanja dejansko prišlo, pa je odvisno od ravnanja strank po koncu pravdnega postopka. Nižji sodišči bi namreč ravnali napačno, če bi zavrnili zahtevek do višine pobotanja ter tožbi ugodili le za preostanek terjatve.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - posredni oškodovanci - povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniški pregled nabornika - samomor vojaka med služenjem vojaškega roka - opustitev zdravljenja - protipravnost ravnanja - solidarna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Glede na konkretne okoliščine primera je upravičen očitek prvi toženi stranki, da pregleda nabornika ni opravila tako kot bi morala in da je posledično odgovorna za nastalo škodo, saj je tragični dogodek izzvalo prav prilagajanje na vojaško življenje, ki je bilo za pokojnega težje.
Zagotovljena mora biti informiranost zdravnikov in sester o celovitem zdravstvenem stanju pacienta, tako da je temu zagotovljena celovita zdravstvena oskrba s potrebno stopnjo nadzora.
pravica do nadomestila - jamstveni in preživninski sklad - položaj stranke - preživninski zavezanec
Postopek za uveljavljanje nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu in koristim mladoletnega otroka. Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah in obveznostih v tem postopku ne odloča.
Za obstoj kaznivega dejanja ogrožanja varnosti je odločilno, da se je oškodovanec z grožnjo seznanil in da je pri njem vzbudila občutek ogroženosti, v primeru ustnih groženj pa so te lahko izrečene tudi posredno preko tretje osebe.