Ker tožnik v 15 dneh od pisnega sporočila vročevalca o tem, kje lahko prevzame izpodbijano odločbo, le-te ni prevzel, je bila vročitev odločbe opravljena s potekom 15-dnevnega roka za prevzem odločbe. Zato je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem odločbe.
CZ člen 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave – načelo zaslišanja stranke
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke, niso pravno pomembni. V obnovi po uradni dolžnosti se razmerje med organom in stranko vzpostavi s sklepom o obnovi, zato bo tožeča stranka šele v obnovljenem postopku imela vse pravice, ki jih strankam zagotavlja ZUP.
enotno dovoljenje za gradnjo – skladnost z lokacijsko dokumentacijo in prostorsko ureditvenimi pogoji
V postopku zaradi izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo se ugotavlja skladnost predvidenega posega s pogoji lokacijske dokumentacije in prostorsko ureditvenimi pogoji. Ob ugotovitvi, da je poseg v prostor skladen s temi pogoji, na odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnika na inšpekcijsko odločbo, ki je bila izdana investitorju že pred izdajo dovoljenja za gradnjo v drugem postopku na drugi dejanski in pravni podlagi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004431
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/1, 424/2, 427.KZ člen 134.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – beneficium cohaesionis opis dejanja - huda telesna poškodba
Pritožbi priloženo izvedensko mnenje, ki ga je priskrbela obramba, je šteti kot strokovno mnenje, ki po vsebini dopolnjuje pritožbene razloge v odločilnih dejstvih in predstavlja zavračanje izvedenskih mnenj, na katerih temelji sodba.
CZ člen 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave – načelo zaslišanja stranke
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke, niso pravno pomembni. V obnovi po uradni dolžnosti se razmerje med organom in stranko vzpostavi s sklepom o obnovi, zato bo tožeča stranka šele v obnovljenem postopku imela vse pravice, ki jih strankam zagotavlja ZUP.
pristojnost upravnega sodišča - poseg v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Če je tožniku sodno varstvo zagotovljeno pred specializiranim delovnim sodiščem, niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje v upravnem sporu o posegu v ustavne pravice.
ZOR člen 154, 154/1, 714, 714/1, 751, 751/3.ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev škode - pogin živali - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - skrbnost strokovnjaka – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi - pritožbene novote – ustreznost trditvene podlage – prehod dokaznega bremena
Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago in dokaze, iz katerih izhaja, da je tožena stranka kršila pravila dolžne skrbnosti in ravnanja in je zato dokazno breme (v smeri razbremenitve odgovornosti) že prešlo na toženo stranko.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – poškodba pri delu na rezkalnem stroju – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Ne more biti sicer spora o tem, da je tožnik za nastalo škodo soodgovoren (je dolgoletni mizar, opravil pa je tudi preizkus znanja iz varstva pri delu in vedel, da je pri delu z rezkalnim strojem treba uporabiti varovalno okovje), vendar pa je pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti, ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen nadzor glede dejanske uporabe varnostne naprave, treba primarno izhajati iz ugotovljene objektivne odgovornosti tožene stranke zaradi opravljanja nevarne dejavnosti.
premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – odmera odškodnine po prostem preudarku – trditveno breme
Sojenje po prostem preudarku (216. člen ZPP) ne temelji na ugibanju. V obravnavanem primeru je sicer podana pravna in dejanska podlaga o odškodninski odgovornosti toženca za tožniku nastalo premoženjsko škodo (v obliki izgubljenega dohodka in dobička), vendar so zatrjevane in ugotovljene predpostavke, po katerih bi bilo mogoče presojati višino nastale škode in s tem odškodnine, že glede na tožbeno trditveno podlago tako hipotetične, da bi okoliščine terjale od tožeče stranka jasnejša trditvena izhodišča za morebitni izračun odškodnine po prostem preudarku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je predlagateljica sodnica na stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v postopku, v katerem je kot stranka udeležena sodnica sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija – postulacijska sposobnost za vložitev revizije – revizija, ki jo stranka vloži sama - pravniški državni izpit
Revizija osebe, ki niti ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit, in ni zastopana po odvetniku oziroma osebi, ki neizkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se zavrže.
ZPP člen 41, 41/2, 45, 108, 191, 191/1-1, 196, 377.
dovoljenost revizije – materialni sosporniki na aktivni strani – navadni sosporniki – enotni sosporniki – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Čeprav zahtevek za nedopustnost izvršbe izhaja iz istega historičnega dogodka, pa so terjatve oziroma pravice tožnikov, na katere opirajo svoj zahtevek, samostojne in neodvisne druga od druge. Posamezni tožniki se namreč pri utemeljevanju svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, sklicujejo na tri različne kupne pogodbe za tri stanovanja v sporni nepremičnini. Njihove pravice so zato odvisne od okoliščin v zvezi s tremi različnimi pogodbami, kar pomeni, da je tudi odločitev o pravici vsakega od njih lahko različna. Zato ne gre za enotne materialne sospornike.
V sodni praksi revizijskega sodišča je tako glede formalnih kot glede (navadnih) materialnih sospornikov na aktivni strani sprejeto stališče, da se pri presoji pravice do revizije ločeno ugotavlja vrednost spornega predmeta.
Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2.ZPP člen 42, 42/1.
carine - obnova postopka - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pravica,izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - združitev revizijskih postopkov
Spor o dovoljenosti obnove postopka obračuna carinskih dajatev, v katerem je carinski organ odločil le o dovolitvi in obsegu obnove carinskega postopka, ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
Upravni organ ni pristojen ugotavljati ničnosti civilnega pravnega posla. Tožnik bi moral trditev o omejenosti investitorjeve pravice do gradnje zaradi določbe 1. odstavka 88. člena ZDen v upravnem postopku izkazati z ustrezno listino (z začasno odredbo denacionalizacijskega organa ali z odločbo o vrnitvi nepremičnine ali s sodno odločbo, s katero bi bili sporni pogodbi izrečeni za nični).
Življenjsko in izkustveno povsem sprejemljiv je zaključek, da samo udarec z odprto dlanjo po licu ne more povzročiti obtolčenine glave in izpaha rame.
Tožnikovo revizijsko stališče o prestrogem upoštevanju 286. člena ZPP je zmotno, utemeljitev, da razlogi poštenosti, pravičnosti itd. v njegovem primeru terjajo presojo, da ni kriv, da je pozabil na pričino prvo izjavo nekaj dni po dogodku, pa kaže na nerazumevanje pomena navedene zakonske določbe, ki bi jo tako razlogovanje povsem obšlo.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – združitev postopka – kršitev kazenskega zakona – ne bis in idem – stek kaznivih dejanj – heterogeni stek – opis kaznivega dejanja
Če so z istim življenjskim primerom uresničeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj (poškodovanje tuje stvari in nasilništvo), ni nujno, da bi obtožnica glede vsakega kaznivega dejanja imela samostojen in ločen opis dejanja, mora pa opis kaznivega dejanja obsegati vse prvine posameznega kaznivega dejanja.
Sklep po 355. členu ZPP, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.