CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejena izjava na računu - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - pooblastilo ministra državni podsekretarki - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblaščenec po zaposlitvi
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
zavrženje tožbe – izločitev uradne osebe – procesni sklep – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dopustnost upravnega spora
Sklep, s katerim je tožena stranka odločila o zahtevi za izločitev uradne osebe iz postopka, je procesni sklep in se z njim ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. odstavek 5. člena ZUS-1).
Revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 75, 75/2, 85, 85/1.ZPP člen 11.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkov
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
načelno mnenje – poseg v človekove pravice - začasna odredba
Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe namreč navedel, da zaradi objavljenega spornega načelnega mnenja močno duševno trpi, prizadeta sta njegova čast in dobro ime, povzroča mu obsojanje s strani okolice, sodelavcev in njemu bližnjih ljudi; povzroča mu celo tudi že zdravstvene težave. Teh trditev pa v obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora presoja zakonitost posega v ustavno pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS), po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče zavrniti kot preveč pavšalnih.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 63, 63/1, 83, 83/2-2.ZUP člen 28, 28/2, 260, 260/1-1, 260/1-5.ZPP člen 11.
revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – združitev revizijskih postopkov
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS člen 85, 85/1-1, 85/1-2, 85/1-3, 85/1-7, 85/1-9.ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/1-9, 16, 16/1-3.
obnova sodnega postopka – obnovitveni razlog
Odločilna dejstva je pritožbeno sodišče ugotovilo na podlagi podatkov in listin v spisu, pri odločitvi pa je upoštevalo trditve, ki jih je postavila sama tožeča stranka. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa ni obnovitveni razlog. Zato obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS (sedaj 1. točka 1. odstavka 96. člena ZUS-1) stranka ne more utemeljevati. S pavšalnim sklicevanjem na obnovitvena razloga iz 3. in 7. točke 1. odstavka 85. člena ZUS, brez ustrezne trditvene podlage, pa predlagatelj tudi ni izkazal verjetnosti obstoja navedenih obnovitvenih razlogov. Obnovitveni razlog po 9. točki 85. člena ZUS (sedaj 9. točki 96. člena ZUS-1) lahko uveljavlja le prizadeta oseba (3. alinea 16. člena ZUS-1), ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. Predlagatelj tega obnovitvenega razloga ne more uveljavljati, saj je bil v prvotnem postopku tožnik.
gradbeno dovoljenje – sprememba gradbenega dovoljenja – skrajšani ali redni postopek – požarna varnost
Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano.
Ker je bilo premoženje na podlagi 11. člena ZDen podržavljeno dedičema po pokojni B.B., bi tožnica bila upravičena do vrnitve premoženja, če bi dedičema bilo po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo. Če pa jima to državljanstvo ni bilo priznano, je v smislu 12. člena ZDen upravičenec dedičev zakonec ali njegov dedič prvega dednega reda, če je tudi njima bilo priznano jugoslovansko državljanstvo, kar pa v dosedanjem postopku ni bilo zanesljivo ugotovljeno
carine - revizija - pavšalne navedbe o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker je revidentka le pavšalno navedla, da vlaga revizijo po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
Opozarjanje na kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nestrinjanje s sodno presojo, niso utemeljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.
Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 o smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, velja to tudi za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje v delovnem in socialnem sporu, s katerim revizija ni bila dopuščena.
znamka - preizkus prijave na absolutne pogoje za zavrnitev znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo
Iz drugega odstavka 43. člena ZIL-1 ne izhaja, da bi moral biti razlikovalni učinek pridobljen s samostojno uporabo znamke. Način, kako se ta učinek pridobi, ni predpisan. Svojemu očitku v oporo revidentka utemeljeno uveljavlja kriterij, na katerega je v tej zvezi opozorilo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi v zadevi Nestle proti Mars („Have a break“), opr.št. C-353/03 z dne 7.7.2005, po katerem se more razlikovalnosti pridobiti tudi z uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – dvom v nepristranskost
Ker pogodbeno sodelovanje tožeče stranke pri rednem poslovanju sodišča lahko vzbuja dvom v nepristranost sojenja v njenih sporih s tretjimi osebami, je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odločanje o dopustitvi revizije – pogoji za revizijo – plačilo razlike plače - obračunski količnik
Revizija v individualnem delovnem sporu o plačilu razlike plače na podlagi višjega obračunskega količnika ni dovoljena, razen če je izrecno ugotovljena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni presegala te revizijske meje in ker v zadevi revizija tudi sicer po zakonu ni bila dovoljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o njeni dopustitvi oziroma nedopustitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004418
ZKP člen 129, 129/1, 133, 372, 372/1-5, 392, 392/5, 394, 394/1, 398, 398/1-3, 398/2.KZ člen 55.
pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – sprememba sodbe na drugi stopnji – zmotna ugotovitev dejanskega stanja zaradi napačne presoje odločilnih dejstev – pravnomočnost sodbe – izvršitev odločb – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – rok za preklic pogojne obsodbe
Če Vrhovno sodišče v zadevi odloča kot pritožbeno sodišče, ne more imeti manj (in tudi ne več) pravic, kot jih ima sicer sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, zato je Vrhovno sodišče lahko na podlagi obtoženčeve pritožbe presojalo tudi pravilnost odločitve o preklicu pogojne obsodbe in jo spremenilo.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 266, 266/1, 269.ZPP člen 7, 7/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 243, 377, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - krivdna odgovornost - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dokazovanje - odškodnina - oprostitev odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pogodbena odškodninska odgovornost - informativni dokaz - zahtevki z različno pravno podlago - gradbena dela - odgovornost izvajalca za porušenje objekta - izvajanje dokaza z izvedencem
Ko gre za razumevanje vzročne zveze v pravu, pogoju lahko pripišemo pomen vzroka, ko je po življenjskih izkušnjah sposoben povzročiti posledico, to je, ko utemeljimo, da je adekvaten posledici. Zato bi morala tožeča stranka, da bi utemeljila vzročno zvezo med očitkom nestrokovno opravljenih rušitvenih del in porušenjem objekta najprej konkretno opisati dela, ki so bila opravljena v sklopu prve faze rušitvenih del. Poleg tega bi morala utemeljiti, kateri posegi v nosilno konstrukcijo starega objekta so bili opravljeni v nasprotju s pravili stroke, ter da so prav te pomanjkljivosti omajale stabilnost starega objekta do te mere, da je bil že zaradi običajnih in zato pričakovanih nadaljnjih posegov izpostavljen nevarnosti porušenja.
Ker gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost, bi morala prva toženka, da bi se razbremenila odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, dokazati, da porušenja objekta ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti presoje sodišča druge stopnje, da prvo toženko odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti razbremenjuje dejstvo, da je prevzela v soglasju s tožečo stranko sanacijska dela, kar nedvomno kaže na to, da je izpolnila dolžnost opozorila iz 606. člena ZOR. Ravno zato, ker je prva toženka prevzela (tudi) sanacijska dela, je sprejela s tem tudi odgovornost, da jih uspešno izvede.
Po 263. členu ZOR je (trditveno) in dokazno breme glede oprostitve odgovornosti za neizpolnitev pogodbenih obveznosti na strani dolžnika, to je v konkretnem primeru prve toženke. V odškodninskem razmerju med tožečo stranko in prvo toženko tako ne gre za iskanje odgovora na vprašanje, ali je ravnanje prve toženke v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti povzročilo porušenje objekta, temveč za iskanje odgovora na vprašanje, ali jo porušenje objekta razbremenjuje njene obveznosti izpolniti pogodbo, ker porušenja ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Šele v tem okviru je pomembno, ali za (neugotovljeni) vzrok porušenja morda odgovarja prva toženka.
Ker tožeča stranka ni navajala, da bi v obdobju, za katero uveljavlja odškodnino zaradi izgubljenega dobička, pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta na mestu porušenega objekta, v katerem bi lahko opravljala gostinsko in trgovinsko dejavnost, ni mogoče zavzeti stališča, da bi bilo škodo zaradi izgubljenega dobička mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 37/2003 z dne 29.5.2003).
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
Na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP je predvidena pritožba le zoper nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni predvidena niti v ZPP niti v ZDSS-1.