razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Revizija ni dovoljena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Konkretno revizijsko navedbo je po določbi 372. člena ZPP šteti za novo dejstvo in dokazni predlog za nov dokaz, vendar pa se nanašata na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave.
upravni spor – odškodninski zahtevek - dovoljenost
Zahtevek za plačilo odškodnine je tudi po presoji vrhovnega sodišča akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu oziroma ga ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
določitev zaščitene kmetije – zemljiškoknjižno stanje ob odločanju o statusu zaščitene kmetije – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno zatrjuje, da bi morala biti pri odločanju v postopku upoštevana tudi pogodba z dne 17.3.1985. Po 2. odstavku 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročnosti - zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo - pravna domneva - domnevna baza - domnevni zaključek - dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo. Gre za pravno domnevo, ki jo opredeljujeta dve bistveni, med seboj povezani sestavini: podlago domneve predstavlja dejstvo, to je zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo, iz katere zakon sklepa na domnevni zaključek, to je obstoj vzročne zveze. Pravna domneva olajšuje dokazovanje, ker ga z neposredno pravno pomembnega dejstva (obstoja vzročne zveze) prenaša na praviloma lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo (obstoj zveze med nevarno dejavnostjo in škodo). Pravna domneva zato ne menja predmeta dokazovanja in ne spreminja razporeditve dokaznega bremena.
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena sicer praviloma spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), vendar lahko v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 primerno uporablja v postopku upravnega spora, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka. Ker obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin, ki jih je sodišče presojalo, in med samimi temi listinami, je podana bistvena kršitev določb postopka upravnega spora.
ZGO-1 člen 190, 190/1. ZUN člen 54, 54/2.ZVPoz člen 22, 22/1-2, 23, 23/1-1, 68.
lokacijsko dovoljenje – varstvo pred požarom – soglasje inšpekcije za varstvo pred požarom
ZVPoz, kot je veljal v času izdaje odpravljenega prvostopnega upravnega akta, je v 2. točki prvega odstavka 22. člena določal, da je treba pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev. V 1. točki prvega odstavka 23. člena pa je ZVPoz določal, da se morajo pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter pri izdelavi naprav in izdelkov upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka požara. Že iz navedenega izhaja, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi rešitve glede požarne varnosti.
Če so obsojenci skupaj in na različne načine prispevali k oškodovančevi hudi telesni poškodbi, ni pomembno, katero poškodbo je oškodovancu povzročil posamezen obsojenec. Prispevek vsakega posameznika je enakovreden izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja, skupek učinek njihovega delovanja pa je nastanek hude telesne poškodbe.
vezanost civilnega sodišče na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravila o dokaznem bremenu - izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba pravdnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe.
V kolikor sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, zmotna uporaba pravil v dokaznem bremenu ni razlog, s katerim bi lahko stranka v reviziji uspela.
Če obramba zavrnitev dokaznega predloga uveljavlja kot kršitev pravice v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, da izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki o vloženem pravnem sredstvu odloča.
odvzem podkupnine ali denarja nezakonitega izvora - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89.ZPP člen 95, 95/2.ZUP člen 260, 260/1-9.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - revizija - dovoljenost - zelo hude posledice kot revizijski razlog
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. ZUP, ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 23.ZPP člen 70, 70/1-5, 339, 339/2-2, 353.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroci - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pridržek javnega reda - razgovor z otrokom - izločitveni razlog
Točka b 23. člena Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo daje podlago za zavrnitev zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe o starševski odgovornosti, če položaj otroka v postopku izdaje te odločbe ne bi bil skladen z bistvenimi procesnimi načeli države, s kateri se priznanje zahteva. Ker iz odločbe italijanskega sodišča, ki je predmet tega postopka, izhaja, da je svetovalni organ, ki je bil vključen v postopek, opravil razgovor s hčerjo udeležencev v tem postopku, navedena ovira za razglasitev izvršljivosti ni podana.
dovoljenost revizije - vrednost z revizijo izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Z zahtevo, da se zavarovancu tožene stranke pripiše večji del krivde za škodni dogodek, tožeča stranka nalaga Vrhovnemu sodišču, da oceni vrednost izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ker sme le-to v skladu s 371. členom ZPP sodbo preizkusiti samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, nima zakonskega pooblastila za vsebinsko presojo odločitve.
ZTLR člen 25. ODZ paragraf 418. Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (1951) člen 5. Ustavni amandma k Ustavi SRS 1974 številka IX točka 6, 6/2.
gradnja na tujem zemljišču - družbena lastnina - državna lastnina - dovoljenje lastnika - trajni objekti - začasni objekti
Ob dejstvu, da je dovoljenje dano s strani pravne osebe, ki je upravljala posestvo v državni lastnini, veljalo vse do sklenitve pogodbe med toženima strankama z dne 9.12.1994, pravna prednika tožeče in prve tožene stranke pa sta se sporazumela za gradnjo trajnega objekta, stavbe ni mogoče obravnavati le kot začasen objekt.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če obramba v primeru zavrnitve dokaznega predloga uveljavlja kršitev pravice v postopku z izrednim pravnim sredstvom, mora konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja
Storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je tudi tisti, ki neupravičeno, to je v nasprotju s predpisi, prenaša substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, z namenom prodaje.
odločba o stroških postopka – odločitev sodišča druge stopnje – reformatio in peius - oprostitev povrnitve stroškov postopka
Sodišče druge stopnje sme okoliščine, povezane z obsojenčevo zmožnostjo plačila stroškov postopka presoditi drugače, kot to stori sodišče prve stopnje. Načelo prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) se ne nanaša na odločbo o stroških kazenskega postopka.